Integracija med EU in zahodnim Balkanom edina pot

Temeljno sporočilo evropskega vrha o zahodnem Balkanu, ki je danes (12. julija) potekal v Trstu, je to, da je integracija med Evropsko unijo in zahodnim Balkanom strateška izbira, od katere ni poti nazaj, pri tem pa je cilj Italije ta, da do te integracije pride čim prej in da je čim močnejša. O tem je prepričan predsednik italijanske vlade Paolo Gentiloni, ki je zaključke tržaškega vrha po koncu le-tega orisal novinarjem na tiskovni konferenci v palači deželne vlade, kjer je kmalu zatem prišlo do podpisa dogovora o ustanovitvi transportne skupnosti.
Današnjega vrha so se udeležili predsedniki držav oz. vlad ter ministri za zunanje zadeve, gospodarski razvoj in transport 13 držav: poleg Italije, Avstrije, Nemčije in Francije še Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne Gore, Albanije in Kosova ter Velike Britanije, ki bo prihodnje leto gostila vrh o zahodnem Balkanu, poleg tega sta bila prisotna še evropska komisarja za širitev ter mobilnost in promet, Johannes Hahn in Violeta Bulc, ter visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Federica Mogherini. Vrh je bil posvečen prvenstveno gospodarskim vprašanjem, problematiki transporta in energetike, vendar se po Gentilonijevem mnenju ne sme nikoli izgubiti izpred oči političnega scenarija: za italijanskega premierja je integracijski proces temeljnega pomena za stabilnost, varnost, mir in prihodnost regije.
Kar se tiče področij, o katerih je bil govor na vrhu, je Gentiloni poudaril predvsem tri: ob že omenjenem dogovoru o prevozih za izboljšanje tako notranjih povezav med državami zahodnega Balkana kot tudi med le-temi in Evropsko unijo je tu še prizadevanje za projekte na področju infrastruktur. Tu bo Evropska komisija namenila 194 milijonov evrov za krepitev povezav med zahodnim Balkanom in EU, kar bo prineslo investicijo dodatnih 500 milijonov. Tretji aspekt pa je gospodarski s podporo investicijam, ustanovitvijo stalnega sekretariata trgovinskih zbornic in ugotovitvijo strateške perspektive oblikovanja integriranega gospodarskega območja Balkana.
Skratka, Evropa, ki doživlja ponovno obdobje rasti ter ima več poguma in ve, da mora odigrati mednarodno vlogo, se mora v večji meri zavedati pomena območja zahodnega Balkana, kamor bodo v slučaju njene odsotnosti vskočile druge regionalne ali globalne sile. Gre za perspektivo reform, demokracije in boja proti korupciji, vse to pa povezuje ideja pristopa k EU, na to pa ni mogoče ostati ravnodušni: perspektivo je treba ohraniti odprto, drugače bodo poražene tako sile, ki si prizadevajo za demokratizacijo, kot tudi mi sami, je dejal Gentiloni.