Desnica, Orban in Slovenija

Morebitna volilna zmaga Giorgie Meloni bo pomenila težko preizkušnjo za italijansko zunanjo politiko. Ne gre toliko za oceno ruske agresije Ukrajine, ki jo je voditeljica Bratov Italije večkrat jasno in glasno obsodila, kot za odnos do Evropske unije in evropske miselnosti na sploh. Res je, da zunanjo politiko, ne glede kdo je na vladi, izvaja Farnesina s svojim diplomatsko-birokratskim aparatom, vlada pa je njena politična usmerjevalka.

Predsednica vlade »in pectore« je osebno zagotovila ZDA, da bo Rim tudi z vladajočo desnico ostal zvest evro-atlantskim zavezam (beri: zavezništvo z Washingtonom), enakih zagotovil pa Giorgia Meloni (še) ni posredovala Bruslju. Ne gre za nobeno nevarnost izstopa iz EU (Italija je njena ustanovna članica), kot za možnost privilegiranega odnosa s tistimi, ki jim ni všeč sedanji evropski ustroj. V prvi vrsti je to madžarski vodja Viktor Orban.

Če izvzamemo kratek obisk Blejskega foruma, kamor je prišla na povabilo takratnega predsednika vlade Janeza Janše, in nekaj prisrčnih besed na račun SDS, se Giorgia Meloni ni podrobneje ukvarjala s Slovenijo. Znana je sicer njena politična simpatija do Janše in njuna skupna vez z Orbanom, eno je strankarsko-politična, drugo pa državniška drža. Liga in Berlusconijeva stranka praktično nimata stikov s strankami v sosednji državi.

Slovenija je bila (v negativnem) s strani desnice obravnavana v zvezi s fojbami in prireditvami ob 10. februarju, pri čemer je bil od Melonijeve večkrat glasnejši in ostrejši Matteo Salvini.