Ta teden pred 10 leti (47)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o odprtju odseka hitre ceste, ki je dejansko Škofije neposredno povezal z Benetkami. Članek je bil objavljen v četrtek, 20. novembra 2008.Medtem ko gledajo lokalni upravitelji nazaj, gledajo nekateri drugi naprej. To lahko sklepamo iz govorov javnih upraviteljev na včerajšnjem uradnem odprtju novih odsekov hitre ceste, ki od včeraj popoldne hitreje povezuje območje pri Padričah s Škofijami.Novo infrastrukturo so uradno odprli na dveh slovesnostih. Prva je bila pred vhodom v novi predor na Padričah in druga malo kasneje ob vhodu v predor pri Frankovcu v dolinski občini. Na prvi so govorili občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, tržaški župan Roberto Dipiazza in podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia. Še zlasti prva dva sta ponosno poudarila, da sta Italijana, medtem ko je Menia omenil mejo, ki je ni več, a politično še obstaja.Na drugi slovesnosti v začetku predora pri Frankovcu so posegli deželni vodja družbe Anas Cesare Salice, predsednik družbe Anas Pietro Ciucci, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik Dežele Furlanije-julijske krajine Renzo Tondo in podtajnik na ministrstvu za infrastrukturo in prevoze Roberto Castelli. Slovesnosti sta se uradno udeležila tudi dolinska županja Fulvia Premolin in miljski župan Nerio Nesladek. Organizatorji jima niso dali besede, pa čeprav je bila slovesnost v dolinski občini in pelje hitra cesta tudi po miljski. Na svečanosti je v govorih javnih upraviteljev prišel do izraza poziv, da je treba gledati naprej. Prepotrebna je namreč posodobitev deželne infrastrukture, v prvi vrsti z gradnjo tretjega pasu na avtocesti A4 med Trstom in Benetkami, a tudi v luči gradnje petega transportnega koridorja.Obeh slovesnosti se je udeležilo veliko predstavnikov civilnih, vojaških in verskih oblasti s Tržaškega. Prisotna sta bila tudi goriški župan Ettore Romoli in župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki pa ni nikdar posegel, čeprav je bil ob govornikih na obeh odrih. Mnogo predstavnikov slovenske manjšine ni bilo, nekateri prisotni - med temi je bil predsednik vzhodnokraškega rajonskega sosveta Marko Milkovič - pa so nosili dvojezične značke, ki so opozarjale na zahteve po spoštovanju pravic slovenske manjšine.Še pred začetkom svečanosti so v predoru odkrili ploščo v spomin na 44-letnega delavca Lina Ruffonija, ki je v začetku marca leta 2007 umrl v nesreči pri delu v notranjosti predora med Katinaro in Padričami.Na obeh slovesnostih je oba nova odseka pred prerezom traku blagoslovil tržaški škof Evgen Ravignani, ki je podal priložnostno molitev v italijanskem in slovenskem jeziku. To je bila tudi edina slovenska beseda v okviru obeh slovesnosti, na katerih ni nihče sploh omenil Slovenije ali slovenske narodne skupnosti. Bandelliju, ki je govoril kot prvi na Padričah, je uspelo povedati, da je nova prometnica pomembna, ker je po 30 letih prizadevanj in 6 letih dela prišlo do »povezave z državno in z mednarodno avtocestno mrežo«, izvedeno delo pa je dokaz »italijanskega genija«. V zadnjih letih je bilo vsako leto zaposlenih več kot 300 delavcev, ki so govorili v mnogih narečjih in jezikih, je še dejal Bandelli in dodal, da je zaradi opravljenega dela ponosen v prvi vrsti, ker je Tržačan, še zlasti pa ker je Italijan. Dipiazza je nato povedal, da se bo Trst z novo pridobitvijo dokončane hitre ceste spremenil, prav tako se bo spremenil način premikanja v mestu, zelo pa se bo tudi skrajšal čas vožnje do Kopra. Menia je izgradnjo odseka označil za dokaz želje, da Trst postane mostišče italijanskega projekta posredovanja znanja, saj so pri gradnji uporabili najboljše tehnologije ob spoštovanju okolja.Na drugi slovesnosti je Poropatova javno pozdravila Premolinovo in Nesladka in spomnila, da je ves postopek sprožila občinska uprava pod Illyjevim županovanjem. Mimo politične pripadnosti, je nadaljevala, je treba gledati naprej s skupnimi strateškimi načrti. Nujno je namreč okrepiti prevozni sistem, sicer bo Trst ostal izoliran. Včeraj je bil skratka storjen prvi korak, pot pa je še dolga. Nova infrastruktura je pomembna za deželo FJK in tudi za Evropo, je naglasil Tondo, medtem ko je pristojni deželni odbornik Riccardo Riccardi popoldne izjavil, da je za izboljšanje povezav nujno skleniti dogovor s slovensko družbo za avtoceste Dars. Podtajnik Castelli je nato naglasil, da se z izgradnjo odseka izpolnjuje obveza iz mednarodnega sporazuma izpred več kot 30 let (gradnjo čezmejnih cestnih povezav namreč predvideva Osimski sporazum iz leta 1975), obenem pa je poudaril namen italijanske vlade, da z vlaganjem v infrastrukturne projekte odgovori na gospodarsko krizo.

Aljoša Gašperlin