»Take spremembe smo v preteklosti imeli le ob naravnih katastrofah«

Verjetno ni vsem znano, da Osmer – meteorološki oddelek Agencije za okolje Furlanije - Julijske krajine (Arpa) – vremensko napoved redno objavlja tudi v slovenskem jeziku, in sicer po zaslugi Prosečana Furia Pierija. Pogovor z njim se je odvil v sredo, le malo po tem, ko so slovenski mediji objavili vest, da zaradi pomanjkanja snega letos odpadejo smučarske tekme v Kranjski Gori.

Ob teh novicah se vprašamo, koliko snega lahko v prihodnje pričakujemo v Julijskih Alpah. Razpolagate s tovrstnimi projekcijami?

Imamo klimatološke projekcije, ki jih je izdelal ICTP, in te kažejo na upadanje snega. V sredogorju in nižinah ga je vsako leto za nekaj centimetrov manj. Saj sneg je, trenutno ga je na Kredarici in na Kaninu čez tri metre, a sneži nad 1800 metri nadmorske višine, medtem ko je na Trbižu, recimo, stanje žalostno.

Velja isto za Karnijske Alpe?

Da. V Karnijskih Alpah je zadnje čase snežilo nekoliko več, a tudi tam le na visokih legah. Zmeraj manj je dni, ko temperatura pade pod ničlo, zmeraj manj je dni, ko sneži.

Pri Osmerju ne izdelujete dolgoročnih projekcij?

Ne, kvečjemu napovedujemo vreme za naslednje tri tedne.

A razpolagate s podatki zadnjih sto in več let.

Res je, za Trst, recimo, imamo podatke za vsak dan in vsako uro od leta 1841. Podatke je zbiral Istituto Talassografico, arhiv je nato prešel pod CNR (italijanski nacionalni raziskovalni svet).

Kaj kaže primerjava starejših in sodobnejših podatkov?

Gotovo je, da se povprečna temperatura v Furlaniji - Julijski krajini dviga. Izračun srednje vrednosti za celotno deželo v 30-letnih serijah kaže, da je bilo povprečje v obdobju 1901–1930 12,5 stopinje Celzija, v obdobju 1991–2020 pa 13,5 stopinje Celzija. Če pa pogledamo letno povprečje, vidimo, da smo prešli z 12,5 na začetku prejšnjega stoletja na 14,5 stopinje leta 2022. Temperatura se je torej dvignila predvsem v zadnjem obdobju. Letošnji februar je bil najtoplejši nasploh – a ne za pol stopinje Celzija nad povprečjem, ampak za več kot štiri stopinje! To velja za Trst, za Kras, za Videm, za Zoncolan, Trbiž ... Kot če bi bili sredi marca. Lahko bi rekli, da so se vremenske razmere pomaknile za 45 dni.

Obstaja kraj v FJK, ki opazno priča o globalnem segrevanju?

Vsi kraji so enako občutljivi. Naj povem, da smo trenutno že nad projekcijami ICPT. Te študije, ki recimo govorijo tudi o dviganju morja, znanstveniki izdelajo, da bi usmerjali politiko.

No, pred lanskimi deželnimi volitvami v FJK je opozicija očitala vladni koaliciji, da nesmiselno vlaga denar v nizkoležeča smučišča. Je bil ta očitek, sodeč na strokovne projekcije, utemeljen?

Saj so vsi smučarski operaterji obupani. Vzdrževanje smučišč je postalo zelo težko. Zjutraj imaš led, čez dan se vse topi. Nekoč so smučišča brez težav obratovala dva meseca.

Ali kljub tem podatkom obstaja med vašimi kolegi kdo, ki zanika podnebne spremembe?

Mislim, da jih med kolegi ni. Je pa več ljudi, ki so skeptični in pravijo, da smo take spremembe v preteklosti že imeli. Seveda smo jih, a le ob velikih vulkanskih izbruhih ali izjemnih katastrofah. V zadnjih 800.000 letih tako hitrih sprememb svet ni doživel. Kdor ima danes 15 let, teh sprememb ne zaznava, ampak mi, ki smo stari nekaj čez 50 let, se tega zavedamo, ker se spominjamo, kako je bilo nekoč. Še bolj se tega zavedamo tisti, ki opazujemo statistične podatke za naše kraje.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.