V času ponorelih cen hrane preživi le natančen potrošnik

Ko bi lahko že danes izbrali besedo leta 2022, bi to najbrž postala vojna. Na drugo mesto pa bi se po vsej verjetnosti uvrstila podražitev, saj nam draginja povzroča glavobol že od začetka leta. Če smo v preteklosti ob sprotni in umirjeni rasti cen imeli predvsem občutek, da smo ob zadnjem nakupu plačali nekoliko več kot ponavadi, je podražitev zdaj očitna in jo zaznavajo tudi manj pozorni potrošniki. Primerjava cen polnega nakupovalnega vozička je v primerjavi z začetkom leta dražja za precej evrov, kar potrjujejo tudi številne raziskave. Evropski statistiki ugotavljajo, da se je od začetka vojne v Ukrajini precej podražil tudi kruh. Ta je bil avgusta v EU v povprečju za 18 odstotkov dražji kot pred enim letom.

Dejstvo je, da je podražitev energentov dvignila cene vseh izdelkov. Izračun je namreč zelo enostaven: zaradi dražjih goriv in elektrike so dražje tudi osnovne surovine, dražja je pridelava oziroma izdelava dobrin, njihov transport in prodaja. Končna cena je zato precej višja, saj ji je treba prišteti sprotno amortizacijo nastalih stroškov, ki so za posamezne izdelke včasih precej različni.

Potrošniki tako v Italiji kot v Sloveniji zato čedalje pogosteje zahajajo v diskontne prodajalne, kjer so nakupi tradicionalno ugodnejši. Včasih, a ne nujno, za nižjo ceno kupimo manj kakovostno hrano, vendar je očitno to v času, ko se vse več družin s težavo prebije čez mesec, neizbežen kompromis.

Redna opozorila o podražitvah, ki jih objavljajo združenja potrošnikov, so sicer natančna, a imajo to hibo, da se večinoma nanašajo na vsedržavna povprečja, zaradi česar si lahko s tovrstnimi izračuni ob vstopu v trgovino bolj malo pomagamo. Raje bi v roke dobili uporabno orodje, s pomočjo katerega bi se na blagajni manj začudili nad končnim računom. Posledicam draginje pa lahko vseeno uspešno kljubujemo z bolj pozornim nakupovanjem in uporabo tehnične pomoči, ki nam jo ponuja splet.

SLOVENSKI PRIMERJEVALNIK CEN

Od ponedeljka imajo slovenski kupci na voljo poseben primerjevalnik cen osnovnih živil, ki je zaživel v okviru spletnega portala Naša super hrana. Novo orodje spada v okvir vladnih ukrepov za naslovitev draginje, saj ponuja primerjavo cen za lažjo (torej cenejšo) izbiro med primerljivimi izdelki. Prvi popis cen je bil sicer deležen številnih kritik, češ da naj bi se v zbiranju podatkov nabralo precej netočnosti, vseeno pa je pokazal, da so razlike med slovenskimi trgovci precejšnje.

V Sloveniji je imel najcenejšo košarico osnovnih živil Eurospin, najdražjo pa Tuš. Razkorak med njima je znašal 10,85 evra. Primerjali so cene košaric s kilogramom pšenične bele moke, belega kruha, testenin, jabolk, krompirja, belega sladkorja, litrom mleka, tekočega jogurta in sončničnega olja, 10 jajci, 300 grami sira, 250 grami masla in pol kilograma govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjega fileja. Za takšno košarico je bilo treba septembra v Eurospinu odšteti 47,38 evra, v Lidlu 48,25 evra, v Sparu 48,53 evra, v Hoferju 48,88 evra, v Mercatorju 49,67 evra in v Tušu 58,23 evra.

Če je potrošnik seznanjen z naštetimi razlikami, lahko torej na blagajni plača kar 23 odstotkov nižji račun.

NAKUPOVANJE ČEZ MEJO

Omenjeno zbiranje podatkov je še pokazalo, da bi, če bi košarico z enako vsebino primerljivih izdelkov nabavili tudi v Avstriji in Italiji, najcenejša bila v Sloveniji, vendar prebivalci obmejnih krajev dobro vemo, da se najbolj izplača kombiniran nakup na eni in drugi strani meje, saj so nekateri izdelki pri sosedih občutno bolj poceni kot pri nas. To potrjuje tudi dejstvo, da se zelo pogosto v večjih obmejnih trgovinah v Sloveniji sliši italijanska govorica, v Italiji pa slovenščina. Zlasti tisti, ki nabavljajo na zalogo, dobro vedo, da lahko znaša razlika na računu polnega vozička tudi do nekaj deset evrov, kar seveda ni malo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.