»Verjeli smo, da smo storili pravi korak zase in za bodoče generacije«

»Vsi smo bili polni optimizma, veselja in sreče.« Tako se vzdušja na Trgu Evrope ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pred 20 leti spominja nekdanji slovenski premier Anton Rop. Desetletje dolge priprave na pridružitev uniji je spremljal ves čas, saj je najprej vodil proces privatizacije, ki je bil eden od pogojev za vstop, nato je bil na čelu ministrstva za delo in nato še tistega za finance, nazadnje pa je vodil slovensko vlado.

Ali bi lahko rekli, da se je Slovenija na vstop v EU pripravljala z veliko zagnanostjo in odločnostjo?

Nedvomno, v tem času smo spreminjali predpise in zakonodajo, ob tem pa smo spreminjali tudi sebe. To je bilo relativno uspešno obdobje za Slovenijo in na koncu smo bili ocenjeni tudi kot najbolj pripravljena kandidatka. Beležili smo namreč konstantno rast domačega bruto proizvoda in s ponosom smo vstopili v družino najmodernejših in najbolj demokratičnih ter svobodnih držav.

Česa se od slovesnega dogodka izpred 20 let najraje spominjate?

Trenutek, ko smo vstopili v EU, je bil nekaj posebnega. Bilo je prekrasno. Na mejnem prehodu sem pričakal Romana Prodija in nato sva skupaj odšla na trg. Ob spominu na odštevanje sekund do vstopa me še vedno spreletijo mravljinci.

Prodi je pred nedavnim v Evropskem parlamentu dejal, da tistih trenutkov ne bo nikoli pozabil, ker je bilo v zraku čutiti popolno srečo, veselje in optimizem. Točno tako je bilo takrat na meji med Italijo in Slovenijo: vsi smo bili polni optimizma, veselja in sreče. Verjeli smo, da smo na pravi poti in da smo storili pravi korak zase in za bodoče generacije.

Kaj je danes ostalo od tistega navdušenja?

Po pridružitvi EU se je zgodilo to, kar se vedno dogaja v življenju: nastopila je realnost. Slovenija je do takrat ogromno naredila in na koncu je dosegla cilj. Pogosto je ravno prehojena pot največ vredna, saj smo postali člani EU, skupine najbolj modernih, ampak tudi najbolj konkurenčnih držav. Znašli smo se torej v novem okolju, ki je od nas zahtevalo, da smo še boljši, učinkovitejši in kos različnim izzivom.

Slovenija je bila na začetku - tako kot vse ostale nove članice - deležna številnih koristi. Vstopili smo v območje z nižjimi obrestnimi merami, kjer je bilo zadolževanje bolj enostavno in odprli so se dodatni trgi. Vendar ob občutku, da je bilo vse bistveno lažje, hitrejše in boljše, bi morali biti bolj previdni. Ko je leta 2008 nastopila globalna finančna kriza, smo namreč vanjo vstopili precej nepripravljeni. Podjetja so bila kmalu visoko zadolžena, tudi javni dolg se je povečal in kreditni krč se je stopnjeval.

Znašli smo se v eni najhujših kriz, iz katere pa smo za razliko od nekaterih drugih evropskih držav izplavali. Ponovno smo stopili na pot gospodarskega razvoja, dokler nas ni doletela naslednja globalna kriza, ki je bila povezana s covidom. In spet smo se pobrali ter po pandemiji beležili visoko gospodarsko rast. Še vedno smo najbolj razvita država med tako imenovanimi novimi članicami, čeprav se je ta razlika nekoliko zmanjšala, ampak v teh 20 letih se je BDP podvojil in enako velja za neto plače.

Danes živimo nedvomno boljše, bolj odprto in demokratično kot pred vstopom v EU. Mladi imajo možnost pridobivati znanje po celotni uniji in se tudi radi vrnejo v Slovenijo. Na to sem zelo ponosen.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.