60 LET EU - Stara gospa brez idealov (Marko Marinčič)

Rodila se je še na ruševinah druge svetovne vojne. V mladih letih je bila zanesena idealistka. Zagovarjala je federalizem, bratstvo in enakopravnost med različnimi, preseganje sebičnosti in zidov. Vedela je, kaj vse so ljudje pretrpeli pred njenim rojstvom, zato je želela, da bi njen svet vodila solidarnost, ne pa sovraštvo in nasilje nad sočlovekom.
Toda v njej je že takrat bilo seme protislovja. Globoko v sebi je skrivala izrazito materialne in sebične nagibe, ki so usmerjali njene odločitve. Ob veri v ideale, ki jih je razglašala, ji je vselej bila glavno vodilo skrb za mošnjiček. V kasnejših desetletjih je dozorevala in rasla. Uredila si je varen dom, ga lepo opremila, razširila je družino, v kateri pa so se sorazmerno s številom članov večali tudi konflikti. Tam pri 50. letu jo je prizadela finančna kriza in globoko zarezala v njene življenjske navade. Morala se je odpovedati zmernemu udobju in začeti vse bolj zategovati pas, da je poravnala dolgove, ki so se ji po krivdi bančnih prevarantov nabrali, ne da bi sploh vedela zanje.
Zrela gospa je odtlej postala nezaupljiva, vse bolj zagrenjena, prepirljiva in skopuška. V hiši je zavladala napetost. Vsak je začel skrbeti le zase, nekateri se zaklepajo v svoje sobe, ena je celo zaloputnila vrata in odšla. Vsi v hiši so postali nezaupljivi drug do drugega, še najbolj pa do sosedov, pred katerimi so na vrtu raztegnili bodečo žico.
Stara gospa Evropa je včeraj praznovala 60. rojstni dan. Slavje so ji organizirali natanko tam, kjer je bila nekoč spočeta. Za praznovanje se je našminkala in se predstavila z najbolj šarmantnim nasmehom, ki ga še premore, ni pa mogla zakriti vseh gub in brazgotin na svojem zdelanem obrazu. V letih, ko so nekoč ljudje odhajali v penzijo, bi tudi njo marsikdo rad upokojil, nekateri pa bi jo kratkomalo pokopali. Tudi kdor še verjame v njene mladostniške ideale, je take zagrenjene in nezaupljive stare gospe naveličan in bi jo rad zamenjal z mlajšo, ki bi še verjela v kak ideal. Vsi so ji včeraj nazdravljali in vzklikali še na mnoga leta, toda nihče je ne jemlje več resno, čeprav vedo, da je edina, ki jim še drži skupaj hišo. Od danes se bodo spet prerekali in se zmerjali iz ene sobe v drugo.
Kdo ve, ali se bo res med njimi našla sveža mladenka, ki bi nase prevzela nekdanje ideale gospe Evrope in v hiši obnovila red, sožitje in blagostanje, preden se vse skupaj zruši?