ŽE SPET AMAZON - Zapestnice ali verige (Marko Marinčič)

Pred dobrim mesecem sem kolumno posvetil poslovnemu modelu Amazon, ki je glavnemu delničarju korporacije Jeffu Bezosu omogočil, da se je povzpel na sam vrh svetovne lestvice milijarderjev z osebnim premoženjem, ki je lani preseglo 100 milijard dolarjev. Druga plat medalje je že skoraj suženjsko delo na tisoče zaposlenih v Amazonovih skladiščih po svetu.
Spet pišem o Amazonu, ker je ta vzorčni kolos globalnega turbokapitalizma zdaj na tem, da prekorači nov, najbrž prelomni mejnik. Uslužbence v italijanskih skladiščih namerava opremiti z elektronskimi zapestnicami, ki jih bodo usmerjale pri iskanju paketov v labirintu skladiščnih prostorov. Dobili bodo impulz, ko morajo zaviti desno, drugačnega za pomik v levo, zapestnica jih bo opozorila, ko bodo pri škatli, ki jo morajo prevzeti in čim prej prenesti v ekspedit. Namen je, da bi še hitreje in bolj učinkovito opravljali svoje delo, da bo lahko Amazon še izboljšal rekordno kratek čas, v katerem je sposoben naročeno blago dostaviti potrošnikom.
Zapestnica pa bi tudi nadzirala vsak premik skladiščnikov, beležila vsak neutemeljen postanek, prepočasno premikanje, predolge ali prepogoste obiske toalet, zaostajanje v doseganju norme. Digitalni delovodja bi zbiral in beležil vse podatke in jih posredoval pristojnim za nadaljnje ukrepanje. Res je, da so delavci v Amazonu že doslej bili pod nadzorom pištol-scannerjev, ki so beležile prevzem paketov, z zapestnico pa bo kontrola še prodornejša.
Uvedba zapestnic pa je epohalni mejnik iz nekega drugega, še pomembnejšega vidika. Z njo se bodo ljudje dejansko spremenili v žive robote. Njihova telesa se bodo med policami skladišč pomikala tako, kot jim bodo narekovali impulzi zapestnice. Charlie Chaplin je v svoji mojstrovini Moderni časi leta 1936 briljantno pokazal, kako je človek v proizvodni verigi postal privesek stroja. Zdaj gremo še en korak dlje - postajamo privesek algoritma. Namesto naših možganov bodo premike teles in kretnje naših udov usmerjali umetni možgani.
To bo morda trajalo, vse dokler bodo slabo plačani človeški-roboti cenejši od umetnih. Ko bo tehnološki napredek korporacijam ponudil dovolj popolne in po obratovalnih stroških konkurenčne robote, bodo ljudi brcnili na cesto, bančni računi raznih Bezosov pa se bodo takrat povečali še za dodatne desetine milijard dolarjev.
Povedati je sicer treba, da je uvedba novih suženjskih verig v obliki elektronske zapestnice takoj izzvala ogorčen odziv nekaterih ministrov in politikov, ki so sredi volilne kampanje vehementno zagotavljali, da česa takega ne bodo dopustili. Bojim pa se, da gre za pretakanje krokodiljih solz, saj so ti isti politiki in ministri bili med glavnimi zagovorniki deregulacije in maksimalne prožnosti v delovnih razmerjih. Nova delovna zakonodaja, znana kot »jobs act«, je med drugim ublažila dotlej stroge predpise Statuta delavcev, ki so delodajalcem prepovedovali uporabo tehnoloških pripomočkov za daljinski nadzor nad zaposlenimi.
Odprla se je razpoka, v katero je Amazon zasadil klin. Politika bo morala - ne s predvolilnimi razglasi ampak s konkretnimi vladnimi ukrepi - dokazati, ali je voljna in sposobna ukrepati, preden se bo dokončno sesul jez, ki danes varuje še zadnja zaklonišča človeškega dostojanstva na delovnih mestih.