FEDRIGA - Kaj nas čaka? (Sandor Tence)

Furlanija Julijska krajina je od prvih deželnih volitev 1964 doživela kar nekaj političnih zasukov, ki pa so bili v glavnem blagi in na splošno neboleči. Podkupninski škandali, ki so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pretresli Italijo, se dežele niso dotaknili, vseeno pa je tudi FJK doživela pretrese, ki so bili posledica krize in zatona tradicionalnih političnih strank. Drugod po Italiji so bili politiki vpleteni v korupcijo in kraje, pri nas pa so bili deželni politiki upravičeno cenjeni in spoštovani tudi zaradi enotnosti pri obnovi od potresa porušenih krajev. Krščanska demokracija je vseeno tudi v FJK izgubila povojni politični monopol in spremembe so se vrstile kot na tekočem traku. Predsednik je postal nekdanji komunist Renzo Travanut, za njim sta prišla ligaša Alessandro Guerra in Sergio Cecotti, zastopnika Severne lige, ki je zelo različna od Lige novega predsednika Massimiliana Fedrige.
Prvi neposredno izvoljeni predsednik je bil leta 2013 Riccardo Illy, ki je pet let kasneje presenetljivo izgubil volilno tekmo z Renzom Tondom. Slednji je enako usodo leta 2013 doživel z Deboro Serracchiani, ki ni šla v bitko za drugi predsedniški mandat, a se je raje umaknila v bolj varno politično zatočišče rimskega parlamenta.
Leva sredina je v volilno tekmo poslala Sergia Bolzonella, izkušenega in sposobnega upravitelja, a brez posebne karizme. Njegov boj z mladim Fedrigo je bil prava »misija nemogoče«. Bolzonello se je moral soočiti s težko dediščino Serracchinijeve uprave in obenem hudo krizo, v katero se je po hudem porazu na parlamentarnih volitvah pogreznila Demokratska stranka.
Sedaj je nastopil čas Fedrige. Novi predsednik nima upravnih oziroma upraviteljskih izkušenj, a slednjih ni imela niti njegova predhodnica. Predsednik, čeprav sodi v mlajšo generacijo politikov, pa ima veliko političnih in parlamentarnih izkušenj, tudi medijsko je zelo izpostavljen. Skratka, novinec v javni upravi, a obenem prekaljen politik.
Fedriga je postal predsednik v času, ko se avtonomnim deželam in lokalnih avtonomijam na sploh ne pišejo dobri časi. Izjema je Tridentinska-Južna Tirolska, a to je, kot vemo, popolnoma druga zgodba.
Postavlja se vprašanje, kaj čaka FJK z novim predsednikom in novo politično garnituro? Če bo Fedriga, kot upamo, delal v duhu deželnega statuta ter spoštovanja zgodovine in večjezičnosti FJK, nimamo se česa bati, če pa bo govoril o t.i. makroregijah in preveč poslušal svojega somišljenika Luca Zaio, predsednika Veneta, pa smo lahko v skrbeh.