1918-2018 IN SHOD: Zakaj Evropa (Aleksander Koren)

Konec 1. svetovne vojne je za Slovenijo pomenil v nacionalnem smislu katastrofo. Prej so Slovenci živeli v eni državi, razen Beneških Slovencev in Slovencev v Reziji. Nato je Primorska prešla pod Italijo, po plebiscitu pa so izgubili še velik del Koroške, je povedal zgodovinar Božo Repe v prilogi o koncu masakra pred sto leti, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija in smo jo objavili v četrtek. Ista priloga vsebuje na drugem mestu tudi trditev zgodovinarja Roka Stergarja, da so se tisti, ki se v novonastali Kraljevini Srbov, Slovencev in Hrvatov niso imeli za Slovence, znašli v položaju manjšin in obračun z njimi je bil vsaj na začetku zelo radikalen. Kako se je pri nas in na Južnem Tirolskem obnašala zmagovita Italija, nam ni treba posebej pojasnjevati.
Takšno je bilo ozračje v času obstoječih in nastajajočih nacionalnih držav pred sto leti, ko je domoljubje zaradi imperialističnih teženj in ozemeljskih zahtev, skoraj brez izjem, preraščalo v nacionalizem in rasizem. Pred njima noben narod ni imun. Zato imamo danes Evropsko unijo in zato jo moramo obdržati.
Tudi v Italiji je dolgoletno retoriko o veličastni zmagi in »naravni« pravici Italije, da obvladuje Jadransko in Sredozemsko morje (berite, če imate možnost, kaj je pisal Il Piccolo ob 50-letnici konca vojne), zamenjalo v zadnjih desetletjih trezno spoznanje, da je bila »velika vojna« predvsem masaker z milijoni nepotrebnih žrtev. Aldo Cazzullo je v Corriere della Sera zapisal: Italija v vojno ne bi smela vstopiti. Ko pa je, jo je vodila s topoumno, če že ne kriminalno taktiko. Generalom, največkrat aristokratskim, še na kraj pameti ni padlo, da je njihovo življenje veljalo toliko kot življenje nepismenih pripadnikov pehote. Nobena vojska razen še ruske ni tako sistematično in slepo kazensko desetkala svojih vojakov kot italijanska. Moralno je bila vojska na tleh. Tako si lahko razlagamo polom v Kobaridu, piše Cazzullo. Ista vojska pa je na reki Piavi pokazala povsem drugačen obraz. Ni šlo več za osvajanje vrhov s slovanskimi imeni ali italijanskih mest, ki jih niso poznali, temveč za obrambo lastne zemlje in družine, navaja novinar, nasprotnik vseh totalitarizmov in avtor številnih knjig z zgodovinsko tematiko.
V tem protivojnem in evropskem duhu bo na jutrišnji svečanosti v Trstu, o tem ni dvoma, nastopil tudi predsednik republike Sergio Mattarella. Takšno naj bo tudi sporočilo današnje antifašistične protimanifestacije. Sodeč po pozivih, ki so se množili v zadnjih dneh, se je bodo vendarle udeležili različno misleči ljudje, ki jih združuje zavest, da smo morda spet pred za našo prihodnost nevarnim razpotjem, a da je pot še vedno samo ena.
Tisti del Trsta, ki še ni podlegel brezbrižnosti in cinizmu, ima priložnost, da to danes tudi dokaže. Zrelo in dostojanstveno.