Pernata nadloga

V Soči se najraje hranijo z lipani, v Doberdobskem jezeru z rdečerepkami, kleni in ščukami, v gradeški laguni jim najbolj teknejo brancini in orade. V zadnjih letih je v goriški pokrajini izredno porastlo število kormoranov, ki na vodotokih povzročajo vse večjo škodo. Največ ribojedih ptic je v gradeški laguni; ribogojci so jih našteli nekaj tisoč. Kormorani najraje plenijo ribje mladice po gojiščih, še zlasti z zimskih mesecih. Iz lagune se kormorani odpravljajo po hrano po vsej goriški pokrajini in tudi v sosednje kraje. Na Soči najraje posegajo po lipanih, ki so sicer ogrožena vrsta; ribiči opažajo, da so med njihovim plenom tudi postrvi, ki so še zlasti pod udarom med poletnim nizkim vodostajem, ko težje najdejo skrivališče.
Pred nekaj leti so med svojimi preleti kormorani odkrili tudi Doberdobsko jezero. Najprej sta do jezera priletela dva, zatem trije, štirje ... Letos jih je bilo že deset in več. Posledica porasta števila kormoranov je velik upad ribje populacije. V jezeru je mogoče opaziti le letošnje ribje mladice, ki imajo nekaj centimetrov dolžine, in večje ribe, ki tehtajo nekaj kilogramov; rdečerepk, klenov in ščuk med desetimi in štiridesetimi centimetri skorajda ni več, saj so ribe teh dolžin najljubši kormoranov plen. Kormorani so že stalen gost tudi raznih umetnih jezerc po pokrajini; v Romansu, kjer razna ribiška društva prirejajo tekmovanja, kormorani plenijo tako komaj vložene postrvi kot mladice krapov, ki jih v umetna jezera vlagajo, da se hranijo z algami, ki se drugače preveč razrastejo.
Kljub porastu populacije ter opozorilom gradeških in maranskih ribičev na povzročeno škodo je kormoran v Furlaniji Julijski krajini še vedno na seznamu zaščitenih živalskih vrst. Zaradi tega je njegov odstrel prepovedan. Plašenje je edini ukrep, ki ga izvajajo ribiški čuvaji, vendar je dokaj neučinkovit. Ko splašijo kormorane na enem predelu reke, se premaknejo le nekaj sto metrov nižje ali višje in nadaljujejo s svojimi plenilskimi pohodi. Poleg kormoranov, ki predstavljajo problem predvsem v zimskih mesecih, ribjo populacijo v poletnih mesecih ogrožajo veliki žagarji. V srednji Evropi se je veliki žagar naselil šele v začetku 20. stoletja, v zadnjih letih je vse pogostejši tudi v goriški pokrajini. Žagarji pri nas že gnezdijo, vsak par ima tudi po 10 do 12 mladičev. Ribiški čuvaji so jih med poletjem na Soči pri Sovodnjah opazili 28; sredi tolmuna so hlastali za ribjimi mladicami.