Ta teden pred 10 leti (48)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o razprav o gospodarstvu, znanosti in čezmejnih sinergijah na Goriškem. Članek je bil objavljen v sredo, 26. novembra 2008.

»Kot Goričan imam občutek, da v tem prostoru zamujamo veliko priložnost, ki jo imamo pred nosom. Ta trenutek imata namreč obe Gorici veliko priložnost, da postaneta eno urbano središče. Denar v te namene leži v Bruslju in čaka, da ga bo kdo pobral. Zavedam se zadržkov, ovir na obeh straneh meje, a če tega ne bomo v tem prostoru izkoristili sedaj, bo priložnost za vedno zamujena. V tem trenutku je to pomembneje, kot pa da Nova Gorica postane središče bodoče pokrajine!« Takole je včeraj na javni razpravi Valovanja, ki so jo organizirale Primorske novice, odgovoril slovenski predsednik vlade Borut Pahor na vprašanje iz občinstva o vlogi čezmejnega povezovanja.

Osrednja tema večera se je sicer sukala okrog vloge in povezav znanosti in raziskovanja z gospodarstvom, na koncu pa je razprava zaplula k povezovanju med Gorico in Novo Gorico.

Tokratno razpravo so organizatorji naslovili Ideje so v zraku - jih znamo ujeti?, na vprašanja o vlogi raziskovanja v slovenskem gospodarstvu in o tem, ali se v Sloveniji vlaga dovolj javnega denarja v znanost, pa so odgovarjali premier Borut Pahor, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc, direktor solkanskega podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič in Danilo Zavrtanik, predsednik novogoriške univerze.

Razprava je pritegnila veliko poslušalcev, med katerimi ni manjkalo pomembnih imen z obeh strani meje.

Sogovorniki se niso mogli ogniti temi svetovne krize in recesije, ki vplivata tudi na slovensko gospodarstvo in v povezavi s tem tudi na znanost, vendar so nizali precej optimistične ugotovitve glede tega. Kriza je čas priložnosti za pogumne, je poudaril Pahor. Do podobnega zaključka je prišel tudi podjetnik Uršič; oba se sicer poznata še iz gimnazijskih klopi. »Danes tukaj nisem naključno. Srečali smo se namreč ob vprašanju, ki zelo živo zanima tudi vlado, in to je, kako pomagati majhnim, a hitro rastočim podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost,« je povedal Pahor in nakazal, kako se bo nova vlada spopadla s posledicami krize: v tista podjetja, ki niso perspektivna, ne bodo vlagali denarne pomoči, krizo bodo pomagali prebroditi zaposlenim, ki bodo izgubili službo.

Pomoč bodo usmerili v podjetja, ki so perspektivna in imajo dolgoročne vizije.

Na razkorak med gospodarstvom in univerzitetnimi institucijami je opozoril Bohinc, ki je dodal, da se ta dva svetova prepočasi približujeta, Zavrtanik pa je opozoril, da se s takimi težavami soočajo povsod po svetu in da ima Slovenija s samo dvema milijonoma prebivalcev relativno dobro razvito znanstveno sfero, kar pogosto začudi tujce. V nadaljevanju pa so Uršič, Zavrtanik in Pahor nakazali možnost, da bi na Goriškem zaživel del evropskega projekta ESFRI (Evropski strateški forum o raziskovalnih infrastrukturah), vreden 1,2 milijona evrov, ki ga le-ta namenja za znanstvene raziskave.

»Če nam to uspe, smo na pravi poti,« je prepričan Pahor.

Vprašanje iz občinstva, ki ga je zastavil Livio Semolič iz goriške SKGZ o povezovalni vlogi »zamejcev« tudi na področjih gospodarstva in znanosti, pa je spodbudilo predsednika vlade, da se je razgovoril o tem, pred kako pomembnim trenutkom sta obe Gorici. Njegovemu razmišljanju o enem urbanem središču je pritegnil Zavrtanik, ki je poudaril, da imata Gorici le skupno prihodnost, sami zase pa nobene.

Kot pomemben korak k temu je navedel primer novogoriške univerze, ki je del programa uspešno preselila v Gorico in ni imela glede tega še nobenih težav. Na koncu pa je zaključil z dokaj provokativno izjavo: »Obe Gorici z eno razvojno vizijo lahko v kratkem postaneta tretje največje slovensko mesto!«

Katja Munih