Živimo v »pozabokraciji«?

Kot vsako leto je tudi v letošnjem šolskem letu ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za vsedržavni natečaj I giovani ricordano la Shoah (Mladi se spominjajo Šoe), katerega namen je spodbujati šole in razrede vseh stopenj, da tudi sami obeležijo s svojim skupinskim izdelkom 27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve Šoe. Letos je ministrstvo predlagalo temo negacionizma, izziva pa so se lotili tudi na liceju Franceta Prešerna. Dijaki 2. razreda uporabnih znanosti so si tako zamislili kratki film s fikcijsko vsebino in zgovornim naslov Smemocrazia (Pozabokracija). Tako so poimenovali diktatorski režim, ki je po zmagi negacionistične stranke leta 2045 zavladal celemu svetu. V pozabokraciji živijo ljudje popolnoma razosebljeno, nadvse sivo življenje: diktatura je potlačila vsakršno zgodovinsko zavest, tako da obstaja le nekakšna večna sedanjost, brez spomina na včeraj in brez načrtov in upov za jutri... Kako se zgodba nadalje odvija in naposled konča, ne bomo razkrili, saj upamo, da si bo kratkometražec ogledal tudi kak bralec našega dnevnika – povezavo nanj dobite na spletni strani www.primorski.eu. Gre namreč za zanimivo zgodbo, ki je plod domišljije samih dijakov. Ti so prav tako v glavnem sami napisali scenarij, odigrali vse vloge (za skupinske prizore jim je priskočilo na pomoč tudi nekaj drugih razredov Prešerna) ter film snemali, režirali, montirali in opremili z glasbeno kuliso. Dela je bilo res ogromno, navdušenja in zavzetosti pa nič manj: rezultat vloženega truda in energije pa je bil ne samo kratkometražec, pač pa tudi dejstvo, da je med izdelki višjih srednjih šol iz Furlanije Julijske Krajine Prešernova Pozabokracija edina prestala selekcijo za nadaljnje tekmovanje v Rimu.
Protagonist filma je Leo Samsa, njegova mama Manuela Cragnez, zaljubljeno dekle Sabrina Hollan, nasilni najstniki Martin Oblak, Pasquale Bonini in Devan Sedmak, profesor Cosimo Fabris (ki je izbral tudi glasbeno kuliso), sodnika Nicole Tedesco in Ariel Tretjak, policista Jernej Pregarc in Mattia Canciani. Snemalec in režiser je bil Simone Sette, ki je odlično opravil res titansko delo, saj je s pomočjo Devana, Cosima, Jerneja, Prešernovega tehnika Jana Žetka ter z dragocenimi nasveti prof. Aleša Doktoriča poskrbel tudi za montažo.