O razvoju univerze, ki je opustila italijanskost in se odprla svetu

Tam, od koder pogled sega na velik del tržaške pokrajine in od koder se dobro vidi glavno stavbo tržaške univerze, bo do 1. septembra na ogled razstava ob stoletnici te izobraževalne ustanove. Uredili so jo namreč v obnovljenem stolpu Bastione fiorito na Gradu sv. Justa. Na štiridelni razstavi so se skozi zgodovino, arhitekturo, avdiovizualne elemente in umetnost sprehodili po sto let dolgi poti.

V prvem, zgodovinskem delu, so na plakatih predstavili zgodovino univerze, od prve višje trgovske šole, ki jo je leta 1877 ustanovil Pasquale Revoltella, obdobja fašizma (in sploh ustanovitve univerze leta 1924) do današnjih dni. V ta del razstave so postavili tudi časovni trak, ki uokvirja vse pomembne dogodke v prejšnjem stoletju ter rojstvo različnih fakultet do danes.

Kot je pojasnila kuratorka razstave in profesorica sodobne zgodovine na tržaški univerzi Tullia Catalan, so na monitorjih poglobili določene teme, na primer rasne zakone, »ki so jih v Trstu uvedli brez usmiljenja«. V 40. in 50. letih je tudi univerza občutila drugo svetovno vojno in fašistično okupacijo, nato pa je prišlo do izraza težavno sobivanje z zavezniško oblastjo, je pojasnila Catalan, ki je z Lorenzom Ielenom postavila zgodovinski del razstave.

Potem ko »se je Trst vrnil pod Italijo«, je univerza opustila ekskluzivno italijanskost in se odprla svetu. Začel se je nov, mednarodni model univerze, na univerzo so hodile tudi tuje delegacije v času hladne vojne. »Tako je prihajalo do diplomacije znanosti,» je še dejala Catalan.V zgodovinskem delu razstave so prikazali tudi upore študentov in nasploh študentsko življenje.

V arhitekturnem delu, za katerega sta poskrbela Paolo Nicoloso in slovenski umetnik Marko Pogačnik, so se preko projektov, skic in fotografij poglobili v zgradbo glavnega sedeža univerze iz leta 1938. Benito Mussolini je v Trstu postavil temeljni kamen za izgradnjo novega sedeža. »Hotel je pomesti z vsem, kar je spominjalo na Habsburžane,» je izpostavila Catalan. Želel si je še večje zgradbe od tiste, ki so jo dejansko zgradili na današnjem Trgu Evropa, in štiri Mascherinijeve kipe, ne le Minerve.

Dejstvo, da univerza kaže hrbet Krasu, ni naključje, so opozorili na včerajšnjem odprtju. »V tem času se začne diskurz o vzhodni meji, ki mora nadzorovati barbarsko ozemlje na vzhodu. Univerza je zato morala kazati hrbet griču, kjer je bila večina prebivalcev Slovencev,» je pojasnila Catalan. Od 50. let dalje je morala zato izobraževalna ustanova ponovno vzpostaviti stik s slovenskimi someščani.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.