Prijava
Dark Theme
Težko življenje Rozaliji Kos Kocjan - Gulič ni preprečilo kritičnega razmišljanja. Kurirka je pred natanko osemdesetimi leti umrla nasilne smrti in velja za prvo žrtev nacističnega nasilja na Opčinah. Spomin nanjo, na njeno premočrtnost in na njeno žrtvovanje pa je na Krasu še živ.
Danes dopoldne se je zato zbrala množica ljudi, ki je spomin na talko počastila pred ploščo v Narodni ulici, kjer so pred osmimi desetletji usmrtili Rozalijo in več dni pustili obešeno njeno truplo. Usmrtitev in kruto posmrtno ravnanje sta predstavljala svarilo Opencem. »Kar se je zgodilo meni, se bo vsakemu, ki se bo na katerikoli način uprl.« Tako je slavnostna govornica Makri Milič povzela krutost nacističnega razmišljanja.
Talko, po rodu iz Štorij in poročeno v Vrhovljah, so z zvijačo aretirali na openskem tramvaju, ko se je vračala iz Trsta. Tja je zahajala, da bi prodajala kmetijske pridelke. Njen mož je bil bolan, štiri od njunih šestih otrok pa so vpoklicali v italijansko vojsko. Preživetje družine je bilo torej odvisno od rok Rozalije Kocjan Kos, je dejala Milič. »Kot Slovenka in kot kmetica se je uprla fašizmu in nacizmu, dvema raznarodovalnima in genocidnima ideologijama, ki sta privilegirali interese višjih družbenih razredov na škodo revnejših. Bila je svobodoljubna, njena narodna identiteta je bila jasna in močna, njena družbena zavest prav tako,« je še povedala Milič. Ljudi je bodrila k uporu, odporniško gibanje je podpirala kot kurirka. »Danes bi rekli, da je bila aktivna državljanka.«
Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.
