Podobe o kruti vsakdanjosti v Silosu

V gledališču Miela so od včeraj na ogled utrinki iz bližnjega Silosa, kjer v nemogočih pogojih živijo migranti in prosilci za azil. Ti v dolgem čakanju na dostojno zavetišče v sprejemnih centrih tudi po več mesecev iščejo načine, kako bi si uredili kolikor toliko sprejemljivo življenje, ki pa v propadajoči stavbi ob železniški postaji ne bo nikoli takšno. Dneve preživljajo namreč v umazaniji, vlagi, mrazu in ne pozdravljeni boleznih.

S fotografsko razstavo »Zapuščena življenja. Podobe iz Silosa« sta fotografa Luca Greco in Francesco Cibati po eni strani predstavila kruto vsakdanjost migrantov le nekaj korakov od mestnega središča, po drugi strani pa sta želela sporočiti še dvoje. Prvič, da je Silos tudi kraj, kjer migranti po zaključku peklenske balkanske poti najdejo nekaj pomoči in utehe, dodatno pa sta želela ujeti tudi trenutke solidarnosti, ki se razvija pod milim nebom na Trgu Libertà pred postajo, kjer prostovoljci migrantom oskrbujejo rane in jim ponujajo hrano ter oblačila.

Na včerajšnjem odprtju razstave je Gianfranco Schiavone iz Italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS poudaril, da je treba razprave o balkanski poti v okviru nagrade Luchetta nujno začeti ravno z razmerami v Silosu.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.