Pri najstnikih spodbujajmo naravno uporništvo

V znanem eksperimentu iz petdesetih let so znanstveniki ponudili podganam možnost, da s pritiskanjem na gumb povečajo nivo dopamina in torej občutek sreče, zadovoljstva. Podgane so stalno pritiskale na gumb, niso jedle, niti pile, opustile so medsebojno interakcijo – z usodnimi posledicami.

Primerjava, ki jo je predavateljica včeraj ponudila pod šotorom Finžgarjevega doma, je nekoliko radikalna, vendar učinkovito pojasnjuje mehanizme zasvojenosti človeka z družbenim omrežjem. O tem se danes preizprašujejo predvsem »uporabniki« srednje generacije, ki so aktivno doživeli tako pred-digitalno kot digitalno dobo. Okrogle mize na to temo so se na Dragi mladih udeležili pretežno predstavniki te generacije, ki verjetno najpozorneje in lucidno gledajo ne samo na prednosti, a tudi na pasti omrežja. Novinarski krožek Mospa je povabil k sodelovanju psihologinjo Majo Sedmak Cvelbar, urednika tednika Domovina Klemna Bana in Andreja Flogie, ravnatelja mariborskega Zavoda A.M. Slomška, ki je prejel evropsko priznanje Digitalna šola. Trije različni profili so na vprašanja moderatorke Julije Cotič odgovorili iz različnih opazovalnic, na koncu pa so kljub vsemu prišli do zelo podobnih zaključkov.

Bivanje med realnim in virtualnim, zloraba omrežja, hitrost sprememb, še nejasne razvojne perspektive so nekatere od mnogih tem in predvsem vprašanj, ki jih je pogovor sprožil. Digitalni razkorak med različnimi generacijami je precejšen, a ni tako velik kot bi lahko mislili. V ospredju je namreč že druga debata in sicer medgeneracijsko sodelovanje za boljšo uporabo teh sredstev. Mladi lahko ponudijo starejšim koristne tehnične nasvete, starši in pedagogi pa bi morali pozorneje nadzorovati in usmerjati najmlajše, ki zlahka pridejo do katerekoli informacije, a nimajo dovolj znanja in izkušnje, da bi razlikovali med resnico in lažjo, da bi prepoznali nevarnosti in njihove posledice. Kot je poudarila psihologinja, je pri najstnikih posebno koristno spodbujanje naravnega uporništva, jih pripeljati do prepoznavanja manipulacije, saj za spletom ne stojijo vzgojitelji ali dobrodelne organizacije, temveč pretežno pridobitniška podjetja.Omrežje je zapeljiva oaza ugodja, kjer se vsak predstavi s prirejeno, idealno podobo, algoritmi nas samodejno razvrščajo po skupinah podobno mislečih, zbirajo za nas vsebine, do katerih kažemo največ zanimanja, nam ponujajo filtrirane stike z drugimi. Predvsem za mlade je vse to zlata vredno, saj je veliko lažje kot soočanje z zahtevnejšim realnim svetom.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.