Radon na Krasu lažje uhaja na površje

V zadnjih dveh tednih se je radon v javnosti spet pojavil kot nezaželen element kraškega okolja. Zaradi previsoke koncentracije radioaktivnega plina so približno 80 otrok otroških vrtcev Čok in Don Marzari na Opčinah preselili v drugo stavbo, prejšnji teden pa so iz istega razloga zaprli še šolsko telovadnico na Proseku. V preteklih letih je sicer že prišlo do podobnih primerov, saj je Kras območje z razpokanimi kamninami, ki temu plinu omogočajo lažji prehod na površje.

Problemu smo želeli priti do dna, na naša vprašanja so odgovorili strokovnjaki Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. Zanimalo nas je med drugim, če velja podobna nevarnost tudi za stavbe v neposredni bližini tiste, v kateri so se pojavile težave s prekomernimi vsebnostmi radona. Vrtca Čok in Don Marzari domujeta namreč v stavbi ob osnovni šoli Franceta Bevka na Škavenci.

Najprej smo se sicer obrnili na deželno agencijo za okolje Arpa, ki je izvedla meritve in obvestila ravnateljici. Ker pogovor z izvedencem ni bil mogoč z utemeljitvijo, da to ni njihova običajna praksa, smo se obrnili na Slovenijo.

Radon je v različnih količinah prisoten v notranjem zraku vseh stavb, njegova raven pa je običajno višja v kletnih in pritličnih prostorih, so razložili na Upravi za varstvo pred sevanji. Gre namreč za žlahtni plin brez vonja in barve, ki nastaja pri radioaktivnem razpadu radija. V Sloveniji najvišje koncentracije poleg Krasa najdemo še na območju Notranjske in na Kočevskem.

Radon v stavbe prihaja skozi razpoke v tleh ali stikih med tlemi in stenami, vrzeli okoli cevi ali kablov, pore v stenah, jaške ali odtoke. Njegova koncentracija v posamezni stavbi pa je odvisna od različnih dejavnikov. To so: geološka sestava tal (na primer vsebnost urana in prepustnost kamnin ter tal, ki ležijo pod stavbo), poti, ki so na voljo za prehajanje radona iz tal v stavbo, izhajanje plina iz gradbenih materialov in hitrost izmenjave med notranjim in zunanjim zrakom, ki je odvisna od konstrukcije stavbe. Koncentracijo lahko vsaj delno omejijo tudi stanovalci, če redno prezračujejo prostore.

Zaradi vsega naštetega so lahko razlike med sosednjimi stavbami in tudi prostori v isti stavbi v pritličju ali kleti velike, so poudarili izvedenci. Če je v enem prostoru zaznana povišana koncentracija radona, ni nujno, da je tudi v sosednjem tako in obratno. Vsekakor pa je pozornost v vseh kletnih in pritličnih prostorih na območjih, ki so prepoznana, da imajo več radona, vse prej kot odveč, smiselno je biti pazljivi.

Številne epidemiološke študije so pokazale, da se stopnja tveganja za nastanek pljučnega raka povečuje z višanjem koncentracije radona in časa izpostavljenosti, so pojasnili v omenjeni upravi.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.