Slovo od knjigarne Einaudi

Samo še do konca tedna, morda kak dan dlje, pa bo konec. Knjigarna Luigi Einaudi, ki domuje na začetku Ulice Coroneo, bo dokončno zaprla svoja vrata. Druge rešitve oziroma nekoga, ki bi prevzel poslovanje, ni bilo najti. »Niti večje založniške verige se ne zmenijo za nas,« je ugotavljal 71-letni Paolo Deganutti, ki je že 49 let zaposlen v knjigarni. Včeraj se je med našim obiskom sprehajal med skorajda praznimi policami in se poslavljal od strank – tistih zvestih in pa tistih, ki so vstopile zato, da bi izkoristile še dodatne popuste na knjigah, ki so ostale.

»Prišli smo do take starosti, ki nam narekuje, da se ustavimo. Lahko bi seveda nadaljevali, ko bi to imelo smisel. Če pa to vodi samo v izgubo, je res neumnost.«

Razmere na knjižnem trgu so trenutno še posebej zapletene, je ugotavljal. Ko se je lotil delat, je šlo približno 95 odstotkov knjig mimo neodvisnih knjigarn, kakršna je njegova, danes se je prag zmanjšal na 16 odstotkov, ostalo gre preko spleta, kjer že nekaj let izvaja svojo absolutno hegemonijo Amazon, ameriška multinacionalka s sedežem v Luksemburgu. »Denar od prodaje knjig ne ostane v Italiji, ne kroži več lokalno, pač pa mednarodno, saj gre v luksemburško banko, kjer ima družba svoj davčni sedež in kjer velja 2-odstotna obdavčitev, medtem ko plačuje lokalni trgovec 65 do 67% davkov. Amazon lahko posluje v skladiščih in torej ne v središčnih trgovinah, za najem katerih je treba odšteti velike denarje, pa tudi osebje je izkoriščeno do kosti. Jasno je, da jim nizki stroški in visoki dobički omogočajo popuste, ki jih mi ne moremo ponuditi. Z njimi ne moremo tekmovati.«