Prijava
Prepoznavnost vitovske je nedvomno povečala tudi prireditev Vitovska in morje (FotoDamj@n)
Dark Theme
Kraška vina so si v zadnjih desetletjih ustvarila sloves kakovostnih vin, ki jih vinogradniki prodajajo vse do Japonske. Kakšni pa so obeti za prihodnost in trenutni izzivi? O tem smo se pogovorili z nekaterimi kraškimi vinarji.
»Tržišče je globalno, vsak ima svoje prodajne kanale,« je poudaril vinar iz Saleža Matej Skerlj, sicer predsednik Društva vinogradnikov s Krasa. V preteklih letih in desetletjih je bilo vloženega veliko truda v prepoznavnost kraškega vina kot kakovostnega proizvoda, je poudaril. Cene steklenic so srednje visoke, kar je za tukajšnje proizvajalce glede na naporne pogoje prednost. »Če ne bi držali nekoliko višjih cen, ne bi mogli preživeti,« je poudaril Skerlj. Na Krasu, je dodal, lahko delaš le na kakovosti, ne pa na količini, zato je potrebno vztrajati po začrtani poti.
»Nihče ti ne pride trkat na vrata,« je o pomenu promocije povedal Benjamin Zidarich iz Praprota. »Kraško vino se prodaja kar dobro, uspešno smo delali na promociji,« je ocenil. Pristavil je, da imajo kraški vinogradniki trenutno načeloma več težav s trženjem rdečih vin, medtem ko z avtohtono vitovsko sploh ni težav. »Rdeča šepajo v zadnjih letih,« je dejal in ocenil, da doživljajo to splošno krizo predvsem v Toskani. Glavno Zidarichevo tržišče je Japonska, sledita Danska in Velika Britanija. Še pred nedavnim je veliko izvažal v ZDA, a so mu carine predsednika Donalda Trumpa prekrižale načrte. Izpostavil je tudi pomen projekta Vitovska in morje, ki poteka že dve desetletji. Pri prodajah je občutiti učinek, ki ga ima ta vsakoletna prireditev na Devinskem gradu.
V zadnjih desetletjih so vino začeli proizvajati dodobra po celem svetu, je dodal vinar Sandi Skerk, prav tako iz Praprota. »Dobra vina se pijejo povsod,« je poudaril, marsikaj pa je potem odvisno od tehnik posameznih vinogradnikov. »Generacija mojega očeta je bila tista, ki se je tudi na Krasu približala klasičnim vinom, mi pa smo se vrnili h Krasu in tehnikam predelave naših dedkov,« je poudaril. Bistvena je maceracija, kljub tehniki pa ostaja ključno dobro grozdje: »V kleti lahko samo pokvarimo ali predelamo, kar smo pridelali v vinogradu.«
Celoten članek preberite v torkovem Primorskem dnevniku
