KATALONIJA - Čas za streznitev (Aleksander Koren)

Policisti s pendreki, ki jih je na oktobrskem referendumu poslal nad državljane pred volišči, so Mariana Rajoya drago stali. Njegova Ljudska stranka je na četrtkovih volitvah za katalonski parlament popolnoma pogorela. Rajoy velja v Madridu za »rešitelja« enotnosti Španije, vendar ga v Kataloniji ne marajo niti tisti, ki nasprotujejo njeni neodvisnosti in so se v četrtek množično odločili za podporo stranki Ciutadans. Ta je postala stranka relativne večine, a brez realnih možnosti, da bi sestavila vlado. Rajoy že dolgo ne more biti več človek dialoga, zdaj pa niti človek stabilizacije razmer v regiji.
A tudi stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, nimajo razloga za veselje. Res so spet osvojile absolutno večino parlamentarcev, a jih podpira manj kot 50 odstotkov volivcev in so v primerjavi s prejšnjimi volitvami celo izgubile dva parlamentarca. Preboja torej niso dosegle in proces osamosvojitve ne bo mogel bistveno napredovati.
So pa četrtkove volitve jasno pokazale, da je končno za vse protagoniste te zgodbe napočil čas streznitve in pogajanj, izhodišče pa ne more biti drugo kot dogovor o katalonskem statutu med Katalonci in nekdanjo špansko vlado socialista Zapatera iz leta 2010. Če ga Ljudska stranka takrat ne bi izpodbijala na ustavnem sodišču in izsilila njegovo zavrnitev, ne bi bilo v Kataloniji ne vzpona separatistov ne referenduma o osamosvojitvi.
Spet smo torej na začetku zgodbe, popustiti pa mora predvsem Madrid, ki se bo moral prej ali slej sprijazniti s federalno ureditvijo države. Kar bo težko: ker je Madrid do skrajnosti razvnel nacionalistična čustva, uporabil prisilo, »upornikov« ne misli izpustiti iz zapora in nima pogumnega politika, ki bi si upal zdaj iti z roko po kostanj v žerjavico.
Čas je, da med sprtima stranema poseže verodostojen pogajalec. Bi to vendarle lahko bila Evropska unija?