Ponedeljek, 25 oktober 2021
Iskanje

Prazniki in velika začetnica

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovni svetovalec in član Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Damjan Popič

10. apr. 2021 | 15:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Ker je ravno minila velika noč, me zanima, kako je z začetnico pri praznikih. In kako se piše Božji – z veliko ali malo?

Res primerno vprašanje za čas, v katerem smo (bili). Pisanje velike in male začetnice pri praznikih v rabi pogosto povzroča težave, in to že dolgo, zato si najprej oglejmo pravila. Ta nam narekujejo, da se prazniki pišejo z malo (božič, silvestrovo, dan reformacije), razen v primerih, ko imamo svojilni pridevnik, izpeljan iz imena (na primer Marijino vnebovzetje (NB: veliki šmaren, velika gospojnica), Prešernov dan).

Močno razširjeno ustno izročilo, s katerim so iz neznanega razloga še posebej dobro seznanjeni avtorjevi študentje, oznanja, da se prazniki pišejo z veliko ali malo glede na to, kakšen je naš odnos do njih. Če smo torej verni ali pač kako drugače pozitivno naravnani do božiča, je to torej za nas Božič, za vse ostale pa le božič. Kot še marsikatera druga ljudska modrost tudi ta ne drži povsem, saj pravopisa pri urejanju velike in male začetnice pri praznikih ni vodila (zgolj?) ta ideologija, temveč predvsem neka druga: strah pred vplivom angleščine – najbrž pa tudi nemščine – in razmaha pisanja z veliko začetnico. (Glej tudi odgovor H. Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici IJS: Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice.) Tako želja po izrazu spoštovanja z začetnico ostaja odločitev in pravica vsakega pisca, seveda pa ni zapisana v pravopisnih pravilih.

Pri Bogu/bogu in vsem, kar je Božjega/božjega, so stvari še bolj zapletene. Tako je Bog ime bitja (s pridevnikom Božji), bog pa vrsta nadnaravnega bitja – s pridevnikom božji. Božji z veliko začetnico bomo tako pisali v bolj religioznih kontekstih (Božji Sin), medtem ko božji opisuje splošnejše vsebine (človek božji, metati po božje itd.). Tudi o tej temi lahko več preberete v Jezikovni svetovalnici, in sicer članek Petra Weissa z naslovom Raba velike oz. male začetnice v zvezi »božji sin«.

Čisto posebne sorte križ pa so lahko zveze, ki vsebujejo pridevnik sveti: tako denimo obstaja praznik sveti trije kralji, versko (osebno) ime Sveti trije kralji in pa naselje v Slovenskih goricah Sveti Trije Kralji.

Če pa se vam zdi vse to pretežko, lahko uporabite besedo bog tudi v medmetni rabi, ki po SSKJ2 izraža »strah, vznemirjenje, obup«, slovar pa navaja naslednje zglede rabe: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Podpirate razpustitev neofašistične stranke Forza nuova?

13. okt. 2021 | 15:23
Da
Ne
Ni pravi čas za take ukrepe
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo