Bojan Tokić

Novogoriški namiznoteniški igralec Bojan Tokić je kljub 35 letom poleti dosegel enega vrhuncev kariere. Na svojih tretjih olimpijskih igrah se je prebil najdlje, v osmino finala. V nemškem prvenstvu in v ligi prvakov je nosilec igre svojega kluba Saarbrücken. Bistveno je prispeval k prvemu mestu svojega kluba v skupini C-lige prvakov in k četrtemu mestu po jesenskem delu prvenstva v močni nemški ligi. Vse skupaj mu je prineslo tudi visoko 49. mesto na svetovni lestvici. S tem dosežkom je Tokić še vedno daleč najboljši slovenski reprezentant, ki je to jesen na kvalifikacijah za prvo divizijo evropskega prvenstva tudi prispeval tri dobljene dvoboje za dve presenetljivi zmagi Slovenije nad precej više uvrščeno Poljsko. Po teh zmagah se naši fantje še lahko uvrstijo med 16 najboljših reprezentanc Evrope.
Življenjska zgodba Tokića v teh kriznih in begunskih časih opozarja, da nas lahko ljudje, ki pred vojno vihro najdejo zavetje pri nas, da bi si rešili življenje, obogatijo in prispevajo k ugledu skupnosti. Družina našega olimpijca je v Novo Gorico pribežala iz gorečega Jajca v BiH, ko je bilo Bojanu enajst let. Z očetom, trenerjem v Novi Gorici in Vrtojbi, Miroslavom Tokićem, sta nato spisala športno zgodbo za zgled. Bojan je v NTK Gorica hitro napredoval in se kot srednješolec preselil k Olimpiji, kjer je po koncu mladinskega staža že postal prvi lopar Slovenije. Ta status trdno drži že 15 let. Pot ga je nato vodila v Italijo, Francijo in Nemčijo, a med vsakim premorom najde čas za vadbo z domačo mladino.
(im)