Zaradi nepripravljenih pohodnikov vse več reševanj v gorah

Število obiskovalcev visokogorja narašča, z njim pa narašča število nepripravljenih ljudi in nesreč ter posledičnih reševanj v gorah. Omenjene besede ponavljamo dejansko od začetka pandemije novega koronavirusa, trend pa vsako leto potrjujejo podatki, vključno s poročilom za lansko leto v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga je včeraj posredovala deželna gorska reševalna služba Cnsas FJK.

V lanskem letu so deželni gorski reševalci posredovali 433-krat, kar ni rekordno število, saj so najvišje število intervencij, 453, zabeležili ravno v »covidnem« letu 2020. Število pa potrjuje konkretno rast posredovanj, saj je teh npr. pred desetletjem oz. leta 2015 bilo »samo« 233, tako da so se v bistvu podvojila . Lani jih je bilo le za devet več kot v letu 2024, gorski reševalci pa so izpostavili predvsem skoraj 30-odstotni porast števila intervencij s helikopterjem. Ob skoraj enakem številu skupnih intervencij so namreč s helikopterjem leta 2024 posredovali 148-krat, lani pa kar 223-krat.

Skoraj polovica vseh reševanj, 49,5 %, je zadevala pohodnike, ki jih je seveda tudi v absolutnih številkah bistveno več v primerjavi z osebami, ki se ukvarjajo z bolj tehničnimi in zahtevnimi športi, kot so alpinizem, ledno plezanje, gorsko kolesarstvo, jadralno padalstvo itd. Poleg tega so gorski reševalci izpostavili podatek, da 90 % ljudi, ki so jih reševali, niso včlanjeni v italijansko planinsko društvo (CAI) oziroma najbrž niti v kako drugo planinsko društvo. Taki ljudje po ocenah reševalcev večinoma nimajo zadostnega osnovnega znanja, da se odpravijo na pohod. Več kot tretjino klicev na pomoč gre tako pripisati pomanjkanju izkušenj oziroma znanja o tem, kako je treba ravnati v hribih. Do skoraj tretjine primerov reševanj pa pride zaradi zdrsa ali padca.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.