Ponedeljek, 20 maj 2024
Iskanje

Geste in spomin, ki temeljijo na skupnih evropskih vrednotah

Slovesnost z Mattarello in Pahorjem na tržaški univerzi

Trst |
12. apr. 2024 | 11:54
Dark Theme

Na slovesnosti ob podelitvi častnega naziva predsedniku Italije Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju sta najprej zadoneli obe državni himni, nato je tržaški rektor Roberto Di Lenarda med drugim omenil “zgodovinsko priložnost”, ki se je 20 let po izglasovanju zaščitnega zakona ponudila s tržaškim Narodnim domom, katerega prenos na slovensko skupnost.

V utemeljitvi podelitve častnega naziva, ki sta jo v obeh jezikih prebrala predavatelja na pravni fakulteti Gian Paolo Dolso in Tereza Pertot, piše, da sta Mattarella in Pahor znala pogumno zavreči logiko nacionalističnega egoizma in spodbuditi politiko sprave. Državnika, ki sta domoljubje interpretirala v visoki evropski dimenziji.

Laudatio sta prebrala profesorja Davide Rossi in Fabio Spitaleri. Prvi je obnovil kompleksne in boleče dogajanje v teh krajih od 19. stoletja do 20. stoletja, s totalitarizmi, ki so spreminjali priimke, kršili pravice manjšin, napadali cerkve in veroizpovedi, vsiljevali druge jezike in nacionalizirali lastnino. Dvakrat je omenil padec berlinskega zidu, prvič kot prelomni dogodek, po katerem je bilo mogoče rekonstruirati preteklost, tudi povojne poboje, drugič pa v zvezi z obema Goricama, ki sta dolgo živeli ločeno kot Berlin, prihodnje leto pa bosta evropski kulturni prestolnici. “Kultura mora postati orodje pravičnosti,” je dejal Rossi in omenil vračanje starih imen, ki so jih režimi brisali, da bi brisali preteklost. “Današnji dan se navezuje na ta proces,” je dejal in citiral še resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2019, ki enači zločine nacizma ter stalinizma, pri čemer ne gre za ideologijo kot tako, ampak za njeno funkcijo repsresije.

Spitaleri se je navezal na “številne prijateljske geste” zadnjih desetletij, vrhunec katerih je bil leta 2020 stisk rok obeh predsednikov pred dvema spomenikoma v Bazovici in podpis prenosa Narodnega doma na Slovence. Obnovljeni odnosi med državama so po njegovem mnenju spodbudili tudi koncept skupnega spomina, ki ne pomeni “uradni spomin” ali enačenje storilcev in žrtev. Gre za povezovanje vrednot, ki so vsem skupne, saj Evropska unija temelji na spoštovanju enakopravnosti in človekovih pravic. S skupnim spominom se počastijo vse žrtve različnih režimov. Spitaleri je citiral pisatelja Borisa Pahorja, ki je obsodil vse tri diktature, s katerimi je imel osebno opravka. Oba govornika sta citirala tudi Claudia Magrisa. Izziv je po Spitaleriju soudeležiti v geste Mattarelle in Pahorja tudi tiste, ki se z njimi niso strinjali, kar zahteva čas. Spomnil je tudi, da je bila tržaška univerza ustanovljena pred 100 leti, v težkih časih za te kraje, danes pa ponuja nove in sodobne perspektive, v luči bodoče integracije balkanskih držav v EU ob pomoči Italije, Slovenije in Hrvaške.

Sledila je podelitev diplom predsednikoma.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava