Kakšen naj bo Narodni dom v 21. stoletju?

Ne o tem, kar je bil, pač pa o tem, kar naj bi Narodni dom v Ulici Filzi postal v prihodnje. Kdo bo v njem »živel« oz. kdo bo tam krojil dogajanje? Kakšno bo to dogajanje in komu bo namenjeno? Bodo v njem našle mesto tudi druge skupnosti, ki živijo v mestu, ali bomo Slovenci uveljavili svojo ekskluzivnost?

Teh tem in še marsikatere so se dotaknili v torek zvečer v Bambičevi dvorani na Opčinah, kjer je na pobudo Sklada Mitja Čuk in Društva Dm+ Helena Lupinc predstavila svojo diplomsko nalogo Narodni dom v Trstu: glas tržaških skupnosti. 22-letnica je diplomirala na univerzi v Groningenu na Nizozemskem, na drugi stopnji pa iz kulturne antropologije še na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah. Z avtorico se je pogovarjal filozof Jernej Šček, raziskavo Slori iz leta 2020 pa je predstavila doktorica politologije, raziskovalka, predsednica znanstvenega sveta pri Slori in sodelavka tržaške univerze Zaira Vidau.

V svoji diplomski nalogi je Helena Lupinc Narodni dom obravnavala kot slovanski dom, v katerem bi morali tako kot nekoč svoj prostor najti vse skupnosti, ki sestavljajo pisani tržaški mozaik kultur. »Odprt bi moral biti javnosti, sprejemati različne skupnosti, spodbujati raznolikost in večjezičnost, sprejemati sodobnost mesta,« je ugotavljala avtorica. Izbrala je šest tržaških skupnosti – srbsko-pravoslavno, grško-pravoslavno, hrvaško (prisoten je bil predsednik hrvaške skupnosti Damir Murković), armensko, romunsko in evangeličansko-luteransko in jim ponudila anketo o poznavanju slovenske skupnosti, sobivanju in sodelovanju ter nenazadnje Narodnem domu. Glede slednjega so vsi vprašani poznali kulturno-simbolni in zgodovinski pomen doma in so bili obveščeni o predaji lastništva. Vsi so si bili edini, da je prihodnost Narodnega doma v raznolikosti in odprtosti, vsi bi v njem prirejali kulturne ali druge dejavnosti, lastne prostore v njem bi imeli pa le hrvaška, romunska in armenska skupnost, saj imajo ostali že svoje, hkrati pa bi si želeli »nevtralnega središča«. Ciljna publika naj bodo mladi vseh narodnosti, so še ocenili.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.