Sobota, 05 oktober 2024
Iskanje

V FJK delovna sila vse starejša

To negativno vpliva na gospodarsko rast, kar skrbi videmsko Confindustrio

FJK |
19. avg. 2024 | 7:33
Dark Theme

V Furlaniji - Julijski krajini se za delo sposobna populacija vedno bolj stara, kar tudi zmanjšuje nagnjenost k spremembam in posledično tudi priložnosti za rast. To ugotavljajo pri zvezi industrialcev Confindustria v Vidmu, kjer so pred časom na podlagi podatkov italijanskega statističnega zavoda Istat opravili raziskavo, ki je postregla z nič kaj laskavimi podatki o sestavi za delo sposobne populacije v petletju 2019-2023. Izsledki raziskave kažejo na porast števila starejših zaposlenih v zadnjih petih letih: če je bilo zaposlenih, starejših od 50 let, v letu 2019 za 38,2 odstotka vseh zaposlenih v FJK, se je lani ta odstotek dvignil na 41,8. Zaposleni, mlajši od 25 let, predstavljajo le pet odstotkov celotne zaposlene populacije, tisti v starostni skupini med 25. in 34. letom 16,7 odstotka, zaposleni v starostni skupini med 35. in 49. letom pa 36,5 odstotka (v letu 2019 jih je bilo za 40,8 odstotka). Zaposlenih moških je 75,1 odstotka, zaposlenih žensk pa 62,2 odstotka. Največji porast zaposlenih so v FJK zabeležili v starostni skupini med 55. in 64. letom: takih zaposlenih je bilo lani 62,1 odstotka. Od leta 2002 do leta 2023 se je tudi za 66.000 enot oz. za 25,5 odstotka zmanjšalo število mladih med 18. in 34. letom starosti.

Tak trend slabo kaže za krajevno gospodarstvo, so prepričani pri videmski Confindustrii, kjer opozarjajo, da staranje delovne sile, ki je zaradi tega manj nagnjena k spremembam, zmanjšuje priložnosti za rast. Nagnjenost k spremembam je namreč ključni dejavnik kompetitivnosti in inovativnosti, demografski trend pa s tem močno vpliva ne samo na javne finance, ampak tudi na produktivnost in kompetitivnost ekonomskega sistema, so prepričani videmski industrialci.

Ne ravno spodbudni pa niso niti podatki, s katerimi je postreglo združenje obrtnikov in malih podjetnikov CGIA iz Mester, kjer opozarjajo na stalno zmanjševanje števila obrtnikov. V enajstih letih (od leta 2012 do leta 2023) je Italija izgubila 409.986 obrtnikov oz. 22 odstotkov (od 1.866.904 na 1.456.918) in če se bo trend nadaljeval, ni izključeno, da bo čez deset let zelo težko dobiti kakega vodovodarja, kovača ali inštalaterja, opozarja CGIA. FJK se sicer nahaja pod državnim povprečjem (točneje na 17. mestu med italijanskimi deželami), saj je v tem obdobju izgubila »samo« 7310 oz. 18,3 odstotka obrtnikov (od 40.037 na 32.727).

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava