»Vsi imamo interes, da bi turizem počasi rasel«

Organizacija DMO Turizem Benečija, ki deluje v okviru Inštituta za slovensko kulturo v Špetru in se posveča predvsem razvijanju turistične ponudbe v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji, deluje že tretje leto, v tem času pa se je obisk krajev povečal, prav tako tudi število ležišč. Tako ugotavlja koordinator organizacije Sandro Quaglia, ki vodi ekipo DMO, katero sestavljajo na tem področju izobraženi domačini in ima sedež v prostorih Skupnosti gorskega območja Nadiža in Ter v Špetru. Število ležišč se je v treh letih povečalo, zdaj jih je več kot tisoč, ob možnostih obiska krajevnih naravnih in kulturnih znamenitosti pa snujejo tudi postajo, kjer bi nudili t. i. gozdno terapijo, veliko pa si obetajo od nastanka čezmejnega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Ob obisku vaše spletne strani sem videl, da je destinacij kar precej. Kakšen je obisk? Opažate povečan obisk Benečije?

Dodal bi, da je relativno veliko območje, ki obsega 15 občin od Prapotnega do Rezije: nekatere občine so bile na tem področju malo bolj razvite, nekatere veliko manj. Mi skušamo to uravnovesiti in dati možnost tudi tistim, ki so imeli malo manj izkušenj na tem področju, da bi delali malo več s turizmom. Če pogledam, je zanimanje naraslo, ampak to je primer celotne naše dežele, da narašča zanimanje za Furlanijo - Julijsko krajino in tudi za take bolj oddaljene destinacije, ki imajo tudi svoje posebnosti. Mi zdaj veliko delamo tudi s Posočjem, skušamo izkoristiti, kar bo prineslo nastajajoče Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, tako da skupaj iščemo strategije, kako privabiti ljudi na eni in drugi strani meje. Seveda ima vsaka destinacija svoje posebnosti: mi imamo npr. tri sorte dobrega vina in to je nekaj, kar privabi ljudi, v Posočju imajo druge aktivnosti. Vendar je zanimanje vsekakor naraslo, to se opaža npr. pri številu ležišč: v Benečiji je v primerjavi s tremi leti nazaj več ležišč, kar pomeni, da je več povpraševanja.

Po čem sprašujejo predvsem, v kaj se usmerjajo obiskovalci? Imate že kako evidenco, kaj najraje obiščejo?

Na začetku bi vam povedal, da smo morali nekaj res organizirati. Mi imamo npr. tu blizu Staro goro, ki je svetišče, ampak tudi kraj z bogato zgodovino za Slovence, tam je nastal Starogorski rokopis. Krajevne redovnike smo prepričali, da se nekaj organizira glede ogleda kraja, tako da so nam pomagali in je tam nastala informativna točka. Od lani vsak petek, soboto in nedeljo od 10. do 11. ter od 11. do 12. ure, potem še eno uro popoldne, imamo vodene oglede. Prej tega ni bilo. Tako skušamo tudi mi ugotoviti točke, ki bi bile zanimive za naše okolje in kjer bi potem stekle aktivnosti tudi za turiste.

Drugič, mi iščemo tudi sodelovanje z ustanovami in društvi, ki že delujejo na terenu. Začeli smo s slovenskimi društvi, zdaj pa širimo krog: tako npr. sodelujemo z društvom ljubiteljev astronomije Matajur Astrolab. Na Matajurju je tudi astronomski observatorij, kjer je tudi zelo zanimiva ponudba, po tem je veliko povpraševanje. Prav prejšnji teden smo priredili dogodek ob delnem sončnem mrku in je naposled prišlo tristo ljudi. Tako obstaja veliko zanimanje za posebnosti, ki jih imamo v Benečiji. Observatorij na Matajurju zdaj popravljajo in tudi tam bomo s prihodnjim letom imeli vodene oglede.

Torej lahko rečemo, da obiskovalec, ki pride v Nadiške doline, v bistvu pride, ker išče nekaj drugačnega?

Da, povedal pa bi tudi še nekaj drugega: dejavni smo tudi v Interreg projektu med Italijo in Slovenijo Itinerant in v tem okviru sodelujemo z zadrugo Eco&Salute in iščemo nov turistični produkt, se pravi gozdno terapijo. Vidimo, kako to privablja veliko ljudi. Tu sta dve plati, ena je bolj turistična, druga pa bolj izrazito zdravstvene narave, kjer je mogoče terapijo koristiti s pomočjo napotnice, ki jo predpiše zdravnik. Tu sodelujemo z zdravnikom Stefanom Qualizzo, ki je tudi predsednik omenjene zadruge. Preko Interreg projekta preverjamo tudi vse parametre, na podlagi katerih se bo dokazovalo, da je tu poseben zrak za take vrste terapijo, da bo potem nastala postaja za gozdno terapijo za Benečijo, Nadiške in Terske doline in Rezijo (Stazione di forestoterapia Valli del Natisone e del Torre, Resia, Benečija). Kot vidite, to so same take reči, ki pomagajo identificirati našo Benečijo kot posebno destinacijo.

Kdor pride k vam, je že slišal za Benečijo in se je odločil prav za obisk le-te, ali je bilo zanj slučajno odkritje?

Opazili smo, da gre bolj za odkritje in da veliko ljudi teh krajev ne pozna. Zdaj skušamo koristiti prispevke iz državnega zaščitnega zakona št. 38⁄2001, ki jih manjšina prejema potom Dežele. Sicer ni toliko denarja, kolikor bi ga želeli in potrebovali za gospodarski razvoj območja. Potrebovali bi veliko več, ampak s tem, kar imamo, predstavljamo našo Benečijo na večjih manifestacijah.

Kako pridejo ljudje v Benečijo? Vidijo ponudbo na spletu?

Naša spletna stran je do zdaj edina možnost za spoznavanje ponudbe, veliko pomagajo tudi objave na Instagramu in Facebooku, ob vsakem promoviranem dogodku imamo toliko več ogledov. To pomeni, da se počasi začenja spoznavati Benečijo, seveda pa potrebujemo čas. Tako je bilo tudi s Posočjem, tudi tam so mi povedali, da so prva leta samo delali za promocijo in rasli. Živimo namreč na območju, kjer turizem ni bil prva skrb. Tudi danes za marsikatere občine in gorsko skupnost to ni prioriteta, tako da skušamo delati najbolje, ampak je ciljni bazen možnih obiskovalcev v primerjavi s Posočjem še velik.

Torej imate še možnost rasti.

Seveda. Začeli smo to pot in vanjo verjameta tudi krovni organizaciji, ki sta podprli ta projekt. V to pot verjame tudi deželna ustanova Promoturismo FVG. Vsi imamo isti interes, da bi počasi rasli. Pri tem je zanimivo, da smo v Benečiji s tem začeli Slovenci, ki smo združili 15 občin, kar tudi ni bilo lahko: vsaka občina ima namreč svoje združenje Pro loco, svoja društva, ampak, če se gleda na skupno rast, je treba iskati tudi skupno pot.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.