Ponedeljek, 24 junij 2024
Iskanje

Z dna Blejskega jezera dvignili 1200 let star deblak

Pričevalec srednjeveške plovbe

Bled |
15. okt. 2022 | 9:38
Dark Theme

Potapljačem je včeraj uspel izjemen podvig: po sedmih letih od njegove najdbe so namreč s pomočjo balonov z dna blejskega jezera dvignili zgodnjesrednjeveški deblak. Gre za približno 1200 let staro plovilo, ki priča o plovbi po jezeru in obiskovanju otoka že v času prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Deblak sedaj čaka dvoletna konservacija, potem pa naj bi svoje mesto našel v novem arheološkem muzeju na Bledu.

Kot je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.

Uporabo Blejskega otoka v tistem času je potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti leži ob obali otoka na globini 17 metrov in je še kakšno desetletje starejši od včeraj dvignjenega čolna. Najdba bi lahko kazala celo na to, da je bil blejski otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Po pričakovanjih bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu.

Dvig deblaka in njegov odvoz v konservacijo v prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je plod večletnega sodelovanja Društva za podvodne dejavnosti Bled, oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo in ZVKDS.

Arheologinja iz kranjske enote ZVKDS Judita Lux je pojasnila, da je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora. Njegova posebnost je tudi ta, da je narejen iz macesnovega lesa. V celotni Evropi je namreč ob odkritih približno 3000 deblakih, primerke iz macesna mogoče prešteti na prste ene roke.

Arheologinja je prepričana, da deblak predstavlja dobro priložnost za Bled, da uredi arheološko razstavišče, posvečeno Slovanom, pri čemer bi deblak lahko povezali tudi s pesnitvijo Franceta Prešerna Krst pri Savici. S tem se strinja tudi blejski župan Janez Fajfar. »Gre za del naše zgodovine, ki jo bo treba primerno predstaviti. Zato bomo v okviru Zavoda za kulturo Bled napeli vse sile, da bi na Bledu prišli do posebnega arheološkega muzeja,« je napovedal župan.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava