O nogometu, spominih, umetnosti in politiki

73-letni Bidussi v skoraj tri četrt ure dolgem intervjuju ni niti enkrat uporabil besede »važen« ali »pomemben«. Iz italijanščine »importante«, ki je v pogovorih med predstavniki sedme sile in športniki prepogosto (in absolutno preveč) prisotna. Pravzaprav zlorabljena.

Prva tretjina sezone je že mimo. »Za nami je deset tekem. Največkrat sem v letošnji sezoni obiskal tekme Zarje v 1. AL. To ligo recimo, da poznam kar dobro. V Bazovici imamo zelo dobro ekipo. Campovi nogometaši so morda izgubili nekaj točk po poti. Prepričan pa sem, da se lahko v nadaljevanju borijo celo za prvo mesto. Za play-off prav gotovo. Pri Zarji imajo zelo združeno ekipo. Fantje so med seboj tudi dobri prijatelji. Skupaj hodijo na zabave in se med seboj veliko družijo. V amaterskih prvenstvih je to zelo pomembno, če že ne bistveno.«

Primorje je favorit. »V drugih ligah bi najprej omenil proseško Primorje. Na Proseku sem pred dvajsetimi leti preživel najlepše trenutke svoje kariere. Z rdeče-rumenimi smo se v promocijski ligi uvrstili na 4. mesto. Takrat pa je bilo Primorje še del vasi. V petkih in v nedeljah po tekmi smo se družili v krožku pri Kulturnem domu v vasi. Fante so vaščani poznali. Nogometaši pa so nasprotno poznali vaščane in so se z njimi pogovarjali. Odločilen faktor pa so bili domači fantje, ki so igrali v članski ekipi. Vse to je pripomoglo, da so bile naše domače tekme, pa tudi gostovanja, dobro obiskana.«

»Bidu je star«. »Zadnja ekipa, ki sem jo vodil, je bilo Primorje. Mimo je šlo že nekaj let. Res je, da sem star, ampak glava še deluje in lahko vam zagotovim, da je boljša kot pred petnajstimi leti (smeh). Ali pogrešam trenerski poklic? Pogrešam treninge med tednom. Niti ne tekem.«

Celoten članek lahko preberete v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.