JADRAN - Uspeh brez kršenja načel (Albert Voncina)

»Uspeh postane bolj čvrst, ko ga dosežemo brez kršenja lastnih načel.« Da strnemo letošnjo sezono Jadrana, smo si izposodili besede, ki jih je izrekel ameriški novinar Walter Cronkite. Marsikdo bo najbrž mislil, da pretiravamo, ko ocenjujemo prvenstvo združene ekipe kot uspešno. »Saj so izpadli že po prvem krogu play-offa. Saj niso izboljšali lanskega dosežka,« sta pogosti kritiki. Res je. Kljub temu pa izgubljeni tekmi v končnici C-lige gold ne smeta zasenčiti doslej opravljenega dela in trdih temeljev, na katerih sloni projekt Jadran.
Le malokdo bi po petih krogih napovedoval, da se bo Jadran dokopal do končnice za napredovanje, do katere se je prebil skozi glavna vrata, in sicer skozi četrto mesto, s prednostjo domačega igrišča. Po peti tekmi je imela združena ekipa le dve točki na lestvici. »Med poletjem sta moštvo zapustila Saša Malalan in Taras Velikonja Grbac, Daniel Batich bo imel veliko težav po poškodbi kolena, ekipo je okrepil le Samuel Zidarič. Za nameček ima moštvo novega trenerja, ki ni še uveljavil svoje košarkarske filozofije,« je bilo mogoče slišati v najrazličnejših krogih. Marsikdo bi zaradi tega jokal in stokal. Pri Jadranu pa ne. Špica košarkarskega projekta pri nas je v svoji 40-letni zgodovini prebrodila marsikatero krizno obdobje, vključno z zadnjim. Po izpadu iz B2-lige in po negativni sezoni 2014/15 sploh ni bilo enostavno ponovno postaviti na noge projekt, ki je v preteklosti privedel do številnih viškov, med katere sodi tudi napredovanje po koncu prvenstva 2013/14. Marsikdo ni zavidal novim obrazom, ki so sestavili novi odbor in so si zavihali rokave, da bi se Jadran po padcu čimprej dvignil. Novi predsednik, novi odborniki, novi športni direktor in novi sodelavci so dosledno upoštevali navedene Cronkitove besede, saj pri svojih smernicah niso kršili Jadranovih načel. Kontinuiteta s slovito preteklostjo ni bila nikoli pod vprašajem, kakor priča neprestano sodelovanje s »starim« vodstvom Jadrana in z zgodovinskimi protagonisti uspešne zgodbe, ki so projektu zaobljubili večno zvestobo.
Združena ekipa se je tako po razočaranju že lani, morda celo nekoliko nepričakovano, skozi šivankino uho prebila v play-off, iz katerega je takoj izpadla. Od Jadrana se je, sicer le na papirju, umaknil Andrea Mura, nadomestil ga je Dean Oberdan. Tudi on se ni oddaljil od Murovih načel in je nadaljeval z uveljavljanjem zelo mladih košarkarjev ter z rahlo spremenjeno skupino fantov »Made in Jadran« poskrbel za še bolj uspešno sezono. Tako uspešno, da so podvigi proti prvemu Jesolu, drugemu Oderzu in tretjemu Arzignanu postregli z zanimivo sugestijo: »Ali želijo fantje napredovati?«. Borut Ban, prvi lider homogene ekipe prijateljev, in soigralci so zagotovo vsaj za trenutek pomislili na omenjeno možnost in na kako bi s prestopom znova spravili v težave Jadranov odbor. Poškodba Carla De Petrisa in slaba prva tekma play-offa proti Mestram sta jim nato prekrižala načrte. Kljub takojšnjemu izpadu iz play-offa je treba še enkrat izpostaviti letošnjo sezono, v kateri se je Jadran s skoraj izključno domačimi košarkarji dokopal do četrtega mesta C-lige gold, v kateri nastopajo ekipe, ki za tujce odštevajo mastne denarce. Prepričani smo, da odbor, trenerski štab in igralci že razmišljajo o prihodnji sezoni, v kateri bodo želeli letošnjo izkušnjo še nadgraditi. Za zaključek združeni ekipi ponudimo še en citat, tokrat ameriškega borca za pravice sužnjev Wendlla Phillipsa. »Kaj je poraz? Samo oblika učenja, samo prvi korak k nečemu boljšemu.« Pri Jadranu so že večkrat dokazali, da omenjene besede znajo uresničiti. Tudi sedaj, ko lahko prihodnost gradijo z jedrom košarkarjev, ki so še najstniki, starejši pa še zdaleč niso dopolnili 30. leta starosti.