Prijava
Dark Theme
Zgodovinsko gledano so obdobja večjih geopolitičnih napetosti in vojaških spopadov prinesla vrsto tehnoloških inovacij, ki so po začetni izključno vojaški uporabi našle pot tudi v civilni sektor.
Pomislimo le na nekaj primerov. Predhodnik interneta, brez katerega si danes življenja skoraj ne moremo več predstavljati, je bil Arpanet, projekt ameriškega ministrstva za obrambo. Podobno velja za GPS, brez katerega bi bili danes avtomobili, pametni telefoni, logistika in številne industrijske panoge bistveno manj učinkoviti. Prvotno so GPS razvili kot navigacijski sistem za rakete in oborožene sile. Tudi radar, ki je bil med drugo svetovno vojno ključno sredstvo protizračne obrambe, zlasti v bitki za Anglijo, danes uporabljamo na primer pri kontroli zračnega prometa in v meteorologiji. Enako velja za satelite, katerih razvoj je tesno povezan z vojaško in vesoljsko tekmo hladne vojne. Projekt Manhattan, ki je pripeljal do izdelave prve atomske bombe, je bil hkrati temelj za razvoj jedrske medicine in jedrskih elektrarn. Reaktivni motorji, razviti za vojaška lovska letala, so po vojni omogočili razcvet civilnega letalstva in tako povezali svet. Tudi prvi elektronski računalniki so bili razviti za dešifriranje sovražnikovih sporočil in balistične izračune. Brez njih danes ne bi bilo sodobne informatike.
Če pogledamo še dlje v preteklost, so rimske ceste služile hitrejšemu premikanju legij, hkrati pa so povezale imperij, spodbudile razvoj trgovine in omogočile učinkovitejši poštni sistem. Napredne tehnike gradnje mostov, akvaduktov in utrdb so postavile temelje večjim mestom in sodobni civilni infrastrukturi. Pomorske vojne in razvoj vojaškega ladjedelništva so omogočili razcvet pomorske trgovine, natančnejših pomorskih kart in navigacije.
Seveda ta zgodovinski pregled ne pomeni, da tehnološke inovacije nastajajo zgolj zaradi vlaganj v vojaški sektor. Drži pa, da obdobja geopolitičnih napetosti pogosto pospešijo razvoj tehnologije. Takrat države vojaškemu sektorju namenijo bistveno več finančnih sredstev, probleme je treba reševati hitreje, sodelovanje med znanstveniki, industrijo in državo postane tesnejše, nove tehnologije pa se lahko hitreje preizkusijo tudi v praksi (vojni). Po koncu vojn se številne od teh tehnologij postopoma prenesejo v civilno uporabo, s čimer pogosto povzročijo velike gospodarske in družbene spremembe.
Kako bi lahko nove vojaške tehnologije spremenile svet v prihodnosti, si lahko že predstavljamo. Avtonomna robotika - kopenski, pomorski in zračni droni - bo temeljito preoblikovala kmetijstvo, gradbeništvo, vzdrževanje infrastrukture, logistiko in avtomatizirana skladišča. Vojske danes umetne inteligence ne razvijajo zgolj za bojne naloge, temveč predvsem za sprejemanje kompleksnih odločitev. To pomeni, da bi lahko umetna inteligenca v prihodnosti postala nekakšen dirigent, ki bo upravljal elektroenergetska omrežja, promet, globalne dobavne verige, bolnišnice in letališča. Kvantno računalništvo bo bistveno povečalo računalniško zmogljivost. Združitev umetne inteligence, robotike in senzorike bo ustvarila novo generacijo »digitalnih delavcev«, to se pravi robotov, ki bodo znali opazovati, razumeti, načrtovati, se učiti in sodelovati.
Na primer: družba se stara, domovi za starejše so dragi in njihove zmogljivosti omejene, prav tako pa so omejena tudi javna sredstva. Zato se bo morda razvil večstopenjski trg »pametne robotske oskrbe«. Osnovni model bo omogočal kuhanje, čiščenje, pomoč pri gibanju, dražji modeli pa naprednejše zdravstveno spremljanje, komunikacijo z zdravnikom, boljšo UI in druge storitve. Roji dronov, ki med sabo komunicirajo, bodo uvedli avtomatizirano dostavo zdravil, hrane in paketov, kar lahko dodatno olajša življenje starejše osebe.
Evropske države imajo pri tem veliko priložnost. Evropa je namreč dom številnih vodilnih podjetij na področju industrijske avtomatizacije, letalske in vesoljske industrije, preciznega strojništva, senzorike in obdelovalnih strojev. Ključni izziv pa bo sodelovanje med državami: izmenjava informacij med vojskami in političnimi odločevalci ter skupno načrtovanje razvoja. Le tako se bo mogoče izogniti nezdružljivosti sistemov in neučinkoviti porabi sredstev. Jutrišnji svet oblikujemo danes.
