»Vsi bi morali poznati jezik soseda«

V 90. letu starosti je nocoj umrl režiser, scenarist in filmski kritik Franco Giraldi. Usoden mu je bil koronavirus, s katerim se je okužil v enem od domov za starejše občane v Trstu.

Giraldi se je rodil v Komnu 11. julija 1931 v družini tržaške Slovenke in Italijana iz Istre. Ker sta bila starša učitelja, so fašistične oblasti družino kmalu preselile najprej v Lombardijo, nato še v Afriko. Na Kras so se vrnili med drugo svetovno vojno, kjer je Franco, rosno mlad, sodeloval z partizanskim gibanjem.

V 50. letih se je preselil v Rim, kjer je živel njegov »zgled in učitelj Callisto Cosulich«, kot se je leta 2011 spominjal v tržaški mestni hiši, kjer mu je takratni župan Roberto Cosolini podelil srednjeveški pečat mesta. V prestolnici je začel sodelovati kot asistent velikih režiserjev (Gillo Pontecorvo, Sergio Leone, Carlo Lizzani, Giuliano Montaldo), na samostojno filmsko pot pa je stopil kot režiser italijanskih vesternov in komedij (La bambolona, Cuori solitari ...). Zaslovel je s televizijskimi serijami La rosa rossa, Il lungo viaggio in Un anno di scuola , ki jo je posnel v Trstu po istoimenskem delu Gianija Stuparicha. Med njegovimi filmi velja omeniti vsaj še La giacca verde in La frontiera.

Je prejemnik številnih nagrad, med drugim tudi nagrade Darko Bratina – Poklon vizij, ki mu jo je leta 2011 podelil goriški Kinoatelje. Ob tisti priložnosti so v tržaškem gledališču Miela zavrteli tri Giraldijeve filme. »Zelo sem bil vznemirjen, saj so v Trstu prvič predvajali moja filma, ki sta bila opremljena s slovenskimi podnapisi,« je Giraldi takrat zaupal Primorskemu dnevniku. »Prepričan sem, da bi morali biti italijanska in slovenska kultura dostopni obema skupnostma. Rad bi, da bi vsi poznali svoj jezik, a vsaj delno tudi jezik soseda. Poznavanje različnih kultur nas bogati, to bi morali ovrednotiti. Žal mi je, da se tega nekateri ne zavedajo.«