Delfin skupno preplaval 3300 km iz Tirenskega morja v Piran in nazaj v Ligurijo

Na kulturni praznik pred dvema letoma so raziskovalci društva Morigenos v času rednega monitoringa delfinov v Tržaškem zalivu zabeležili delfina, ki ga doslej še niso opazili na tem območju. Izkazalo se je, da gre za pravega rekorderja. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so dokumentirali doslej največjo prepotovano razdaljo pri delfinu vrste velika pliskavka, poročajo Primorske novice.

Ker se je delfin pojavil ravno na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika, so ga poimenovali kar Prešeren. Ugotovili so, da je delfin vrste velika pliskavka priplaval iz Tirenskega morja, točneje iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, več kot 1000 kilometrov do Pirana. Na tistem območju so ga italijanski raziskovalci spremljali med letoma 2006 in leta 2017. Ko so z njimi v stik stopili slovenski raziskovalci, je tudi njim zastal dih.

Kot pravi vodilni avtor raziskave dr. Tilen Genov, raziskovalci delfine prepoznajo po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. »V letu 2021 je na spletu potekalo znanstveno srečanje, na katerem je sodelovalo tudi društvo Morigenos. Po mojem končanem predavanju sem poslušal predstavitev kolegice iz Italije in na eni od fotografij opazil znano plavut,« je za Primorske novice povedal Tilen Genov.

Po natančnem pregledu vseh obstoječih fotografij so raziskovalci potrdili, da gre nedvomno za istega delfina, ki je moral na svoji poti preplavati vsaj 1251 km. S tem Prešeren ni podrl vseh sredozemskih rekordov, temveč tudi večino svetovnih. Toda sledilo je še večje presenečenje. Ko so raziskovalci društva Morigenos svoje prve izsledke objavili na spletni mednarodni konferenci, so se jim oglasili raziskovalci iz Italije, ki delajo v Ligurskem morju. Izkazalo se je, da so Prešerna zabeležili tudi oni in sicer šest mesecev za tem, ko so ga nazadnje opazili pri Piranu. Kot pravijo, je delfin moral preplavati najmanj 2053 kilometrov, kar je doslej najdaljša zabeležena pot pri tako imenovanem obalnem ekotipu te vrste na svetu in druga najdaljša na svetu za to vrsto nasploh. Daljšo pot so zabeležili le pri enem osebku oceanskega ekotipa velike pliskavke, ki so ga spremljali s pomočjo satelitskega oddajnika po daljši rehabilitaciji v ujetništvu.