Meloni previdna do Slovenije in manjšine

Eno leto po volilni zmagi Giorgie Meloni in njenih Bratov Italije se v odnosih med Italijo in Slovenijo ni zgodilo praktično nič. Enako lahko rečemo za odnose med Rimom in slovensko manjšino. Zmotili so se tisti, ki so zaradi prevlade desnice napovedovali zaostrovanje odnosov med sosednjima državama, a tudi tisti, ki so trdili, da vladi različnih političnih barv bolje sodelujeta kot enakomisleči.

Med Rimom in Ljubljano prevladuje nekako zatišje ter obojestranska previdnost. Sodelovanje poteka po ustaljenih tirih in v duhu dobrososedskih odnosov, brez presežkov, če izvzamemo naraščajočo trgovinsko izmenjavo med državama, in hkrati brez nazadovanj. To ni ravno spodbudno, niti pa negativno, če pomislimo na tradicionalno nenaklonjena stališča italijanske desnice do Slovenije. In seveda na preteklo vlogo Trsta pri (negativnem) pogojevanju rimske politike.

Zgleda, kot da tržaških Bratov Italije Slovenija in Slovenci ne zanimajo, kar je glede na izkušnje iz preteklosti dober znak, čeprav v politiki, kot v življenju, nikoli ne veš, kaj te čaka. Tržaška nacionalistična politika je sicer izgubila svoj naboj in je tako ali dugače obsojena na zaton, ki se je začel z rojstvom samostojne Slovenije in izvolitvijo Riccarda Illyja za župana.