Četrtek, 25 julij 2024
Iskanje

Senat odobril t.i. premierat, razhajanja med Južnimi Tirolci

Ustavno reformo složno podprla desna sredina, proti levosredinska opozicija

Rim |
18. jun. 2024 | 17:48
Dark Theme

Italija bo edina demokratična država v Evropi in morda tudi v svetu z neposredno izvoljenim predsednikom vlade. Senat je namreč pred nekaj minutami z glasovi desnosredinske vladne koalicije sprejel ustavni zakon o t.i. premieratu, ki predstavlja eno pomembnejših, če že ne najpomembnejšo, politično-programsko obvezo vlade Giorgie Meloni. Reforma, ki spreminja nekatere člene ustave, roma sedaj v poslansko zbornico, nakar se bo vrnila v senat in nato spet v zbornico, njeno uzakonitev (ali zavrnitev) pa bo dokončno potrdil ljudski referendum.

Zakon ukinja dosmrtne senatorje, spreminja nekatere pristojnosti predsednika republike in odpira pot novemu volilnemu zakonu z večinsko nagrado strankam, ki bodo podprle direktno izvoljenega predsednika vlade. V petem členu reforma, ki spreminja 92. člen ustave, obvezuje zakonodajalca, da v novi volilni zakonodaji upošteva predstavništvo in zaščito jezikovnih manjšin. To dopolnilo je v soglasju s stranko Slovenska skupnost v pristojnem senatnem odboru predlagal južnotirolski predstavnik Meinhard Durnwalder (pozneje ga je podpisala tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc).

Levosredinska opozicija je volila proti reformi, v senatni skupini manjšin in avtonomij je prišlo do razhajanj. Glavnina senatorjev te skupine je volila proti, medtem ko se je Durnwalder vzdržal. Njegova kolegica iz vrst SVP Julija Unterberger se ni udeležila glasovanja, pred sinočnjim je polemično zapustila sejo strankinega vodstva v Bocnu, ker ni soglašala z »mehko usmeritvijo SVP do premierata«, poudarila je tudi, »da si ne bo pustila zamašiti ust, samo da bi dvorila desnici«.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava