Snežna neurja zajela dele Nemčije in Avstrije

Snežna neurja so pobelila več krajev v Nemčiji in Avstriji ter ohromila promet. V Nemčiji poročajo o več prometnih nesrečah, dve pa sta se v ponedeljek končali s smrtnim izidom. V Avstriji je sneg pobelil kraje na višji nadmorski višini. V Alpah ga je ponekod v preteklih dneh zapadlo več kot 1,5 metra, zato oblasti svarijo pred morebitnimi plazovi.

Snežno neurje je ponekod v Nemčiji ohromilo cestni in železniški promet ter privedlo do več nesreč. V kraju Schwäbisch Hall v zvezni deželi Baden-Württemberg je v ponedeljek v prometni nesreči umrl 71-letni moški. V nesreči v zvezni deželi Porenje-Pfalška pa je umrla 54-letna voznica, poroča nemški spletni portal focus.de.

Več prometnih nesreč je bilo tudi v zvezni deželi Hessen, kjer so bile nekatere ceste popolnoma zaprte. Zaradi podrtih dreves je bila v nekaterih krajih v deželi začasno prekinjena oskrba z električno energijo.

V okrožju Rheingau-Taunus je zaradi izrednih vremenskih razmer več voznikov obtičalo v svojih vozilih. Samo v bližini Eltvilla so morali gasilci zaradi padajočih dreves iz avtomobilov rešiti približno sto ljudi. V Wiesbadnu pa je moralo 55 ljudi, med njimi 27 otrok, prenočiti v šoli.

Po napovedih meteorologov bo danes snežilo tudi v Berlinu in Brandenburgu, kjer lahko ostane do petcentimetrska plast snega. Sneg pričakujejo tudi v Turingiji. Do konca tedna se bo snežna odeja na območju Alp znatno povečala, meteorologi pa svarijo pred nevarnostjo plazov.

Sneg je pobelil tudi kraje na višjih nadmorskih višinah v Avstriji. V kraju St. Christoph am Arlberg, ki leži na nadmorski višini več kot 1700 metrov, je sneg visok več kot do pasu. V Seegrubeju na nadmorski višini več kot 1900 metrov pa je čez vikend zapadlo kar 116 centimetrov snega, poroča avstrijski portal wetteronline.

V avstrijskih Alpah je medtem v preteklih dneh ponekod zapadlo celo več kot 150 centimetrov snega. To je navdušilo številne smučarje, saj se bo večina smučišč odprla ta ali prihodnji teden. Meteorologi medtem svarijo pred nevarnostjo plazov v gorah zaradi ogromne količine svežega snega in močnega vetra.