Za Tigerja Woodsa in najboljše golfiste bo skrbel Števerjanec

Pravzaprav Pipan ni le vzdrževalec igrišč, saj se lahko ponaša z naslovom oziroma statusom certificiranega superintendenta. Pravega slovenskega prevoda za ta naziv ni, naj le povemo, da odigrava superintendent ključno vlogo na golfskih igriščih. Vodi namreč ekipo, ki skrbi v bistvu za vse: od priprave in vzdrževanja igrišča do košnje trave, postavitve peska in ovir, upravljanja opreme, upoštevanja varnostnih predpisov in še bi lahko naštevali. Seveda je tudi tisti, ki mora sprejemati kritike strank, deležen pa je tudi pohval za opravljeno delo. Pipan sodi med najboljše menedžerje golfskih igrišč v Italiji in Sloveniji. Naj le navedemo, da je izpit certificiranega superintendenta doslej v Italiji uspešno opravilo le 140 ljudi v 25 letih od ustanovitve zavoda za superintendente v Rimu. Pipan, ki je zaposlen na igrišču Golf & Country Club Castello Di Spessa v Koprivnem, pa bo v Franciji zastopal tako italijansko kot slovensko zvezo vzdrževalcev igrišč za golf. Prav zaradi tega je v teh dneh prejel nešteto čestitk in pohval iz obeh taborov. Z Matijo smo se pogovorili pred njegovim odhodom v Pariz.

Ko sem bil star 19 let, sem začel delati na Formentinijevem golf igrišču z devetimi luknjami v Števerjanu. Vsako poletje sem žrtvoval dopust, da sem se poldrugi mesec izpopolnjeval v Rimu na zavodu golfske zveze Fig, tako da sem po sedmih letih pridobil ustrezno licenco. Šest mesecev sem nato preživel v avstrijskem Linzu, kjer smo na novo postavili igrišče, ki ga je uničila poplava reke Donave. Startali smo z ničle, tako da je bila izkušnja zelo koristna. Na novo smo morali postaviti zelenice, odbijališča, igralne poti, ledino, peščene ovire, namakalni sistem itd. Pred tremi leti pa sem štiri mesece preživel v Bostonu, na univerzi University of Massachusetts Amherst, na kateri sem dodatno nadgradil svoje znanje. Bilo je res naporno obdobje. Bil sem prvi italijanski državljan, ki se je izobraževal na omenjenem univerzitetnem tečaju. Angleščine tedaj nisem zelo dobro obvladal, imeli pa smo vsak dan po osem ur predavanj in izpitov iz biologije, kemije, fizike, patologije in projektiranja. V štirih mesecih v ZDA sem najbrž spil le eno pivo, privoščil pa sem si le eno soboto prosto (smeh). Izpite sem nato izdelal z zelo dobrimi ocenami, v tem poklicu pa velja načelo, da se je treba neprestano izobraževati.

Kako ste si izborili mesto na Ryderjevem pokalu?
Sam sem včlanjen tako v italijansko kot v slovensko zvezo vzdrževalcev golf igrišč, sem pa tudi eden redkih Italijanov, ki je član evropske zveze. Ravno evropska krovna organizacija je objavila razpis za deset mest za Ryderjev pokal. Prijavil sem se preko spleta in posredoval svoj življenjepis. Komisija je v osmih mesecih pregledala več kot 600 prošenj iz cele Evrope, izbrala pa je deseterico, v kateri sem tudi jaz.

Koliko vrst trave poznate?
Poznam kakih 65 vrst trave, ki se genetsko razlikujejo. Najbolj posebna trava, ki jo uporabljamo v Koprivnem, je Creeping Bentgrass. Zahteva v bistvu dnevno košnjo, visoka pa mora biti 3,5 milimetra. Poznam pa tudi 110 vrst različnih bolezni, ki napadajo travo. Zaščita zelenice terja veliko truda in dela, saj ne smemo uporabljati herbicidov, insekticidov, škropiv in sintetičnih zaščitnih sredstev nasploh. Delikatna je tudi mivka. Iz Emilije Romagne uvažamo poseben silikatni pesek iz struge reke Pad.

Cel Pogovor z Matijo Pipanom lahko preberete v nedeljskem Primorskem dnevniku.