Večjezičnost je prednost, temelj trajnosti in miru, pogoj za spoznavanje drugega v družbi, v kateri se danes v glavnem prisega na individualizem. Na načelih medkulturnega spoznavanja in sobivanja sloni pojem evropskih prestolnic kulture, zlasti tistih, kjer številne jezikovne in etnične skupnosti oblikujejo prostor ter vsakdanje življenje. Tako kot v Gorici in Novi Gorici, katerima so včeraj v hotelu Savoia v okviru 36. Tržaškega filmskega festivala posvetili srečanje Let’s GO!2025: Multilingual European capitals of culture. Tracing the linguistic diversity of European capitals of culture.
»Večjezičnost je za vsako mesto velik potencial, na katerem graditi prihodnost,« je srečanje uvedla Anna Del Bianco, direktorica deželnega oddelka za kulturo in šport, »za obe Gorici pa pravi izziv še pride, ko bo prireditve konec. Ohraniti moramo željo po spoznavanju drug drugega, po povezovanju, in se otresti zgodovinskih dogodkov, ki še danes ločujejo skupnost. Obenem pa zaščititi vsak svojo identiteto in jo deliti s sosedom.«
Večkulturni prostor letošnje evropske prestolnice kulture je opisala Micaela Passon iz EZTS GO, ki je prisotnim predstavila ozemlje Gorice, Nove Gorice in Šempetra - Vrtojbe, kjer se slovenska in italijanska kultura prepletata: »Od vedno doživljamo prisotnost več kultur na našem ozemlju, slovenske in italijanske, a tudi germanske in balkanske. Nova Gorica je zmagala na razpisu za EPK in Gorica se je pridružila, da bi svetu pokazali raznolikost kulturnega prostora, kjer se meje večinoma ne opazijo več.« Slovenščina, je dodala, je glavni jezik EPK v sozvočju z italijanščino. Tudi angleščina je sicer koristna za sporazumevanje, saj ne govorijo vsi Slovenci italijansko in vsi Italijani ne govorijo slovensko. Nekaj je projektov, ki se v tem letu posvečajo večjezičnosti prostora, je še povedala Passon, kot so na primer Festival manjšinskih jezikov, projekt za dojemanje tujega jezika na zabaven način in Crosscultures, to so sodelovanja med društvi iz dveh mest. Vidna dvojezičnost je tudi med cilji EPK GO!2025. »Na goriški strani lahko marsikje srečamo dvojezične ali celo trijezične table v italijanščini, slovenščini in furlanščini. Na novogoriški strani pa bolj redko,« je še dejala Passon in spomnila, da je italijanska manjšina v Sloveniji sicer prisotna na obali.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.