Ko so vojaki posvojili števerjanski kipec ...

Te dni je iz tiskarne prispela 14. številka revije Na fronti, ki jo izdaja Društvo soška fronta 1915-1917 s sedežem v Šempetru. Kot v vseh prejšnjih številkah, tudi novi izid postreže s kopico zanimivih daljših in krajših člankov, vezanih na kruto obdobje 1. svetovne vojne. Na 132 straneh revije večjega formata se je nabralo dva ducata zapisov, ki so jih prispevali različni pisci, med katerimi najdemo tudi priznane zgodovinarje, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih evropskih držav. Skupini stalnih dopisnikov so se tokrat pridružili tudi zgodovinarji in raziskovalci preteklosti iz Avstrije, Madžarske, Poljske, Hrvaške in Italije. Kot vedno je zastopano tudi zamejstvo, ki je s svojimi raziskovalci aktivno vključeno v zelo delovno šempetrsko društvo.

Revija prinaša tudi nekaj poezij, ki so nastale med vojaki na fronti in so nedvomno najpristnejši odraz težkih razmer v strelskih jarkih in v preobljudenih kavernah, kamor so se vojaki zatekali med topniških obstreljevanjem sovražnika. Kar nekaj je tudi dnevniških zapisov vojakov, ki so se po srečnem naključju ohranili in so po stotih letih iz zaprašenih predalov našli pot v objavo v reviji. Vsi prispevki v reviji so bogati s fotografskim gradivom, ki bralcu še bolj približajo grozote, ki jih prinaša vojno stanje.

Med članki v tej številki revije bi še posebno izpostavili daljši zapis o slovenskem politiku in pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu, ki se je boril na doberdobski planoti in drugih frontnih odsekih. Voranc, po katerem so poimenovali doberdobsko šolo, je tudi avtor znanega vojnega romana Doberdob. Avtor prispevka pa je glavni urednik revije Vinko Avsenak iz Ljubljane. Stalni pisec zanimivih člankov je tudi Mitja Juren s Peči, ki je tokrat prispeval zapis o bojih na gričku Ravelnik pri Bovcu. Zaradi dolžine teksta bo drugi del prišel na vrsto v naslednji številki revije. Podpisani sem tokrat prispeval dva članka in uvodnik. Prvi članek opisuje begunsko pot goriške italijanske družine Resen, drugi članek pa opisuje zanimivo zgodbo spominske plošče bosanskim vojakom, ki so jo pred leti našli v Štmavru na pobočju Sabotina. V oči padeta zapis o prisotnosti judovskih vojakov in njihovih rabinov na fronti ter zapis o gradnji muslimanske džamije v Logu pod Mangartom. Todi tokrat ne manjkajo članki o medicinski oskrbi ranjenih in obolelih vojakov, pa opisi raznega orožja in opreme.

Zelo zanimiva je tudi preprosta, vendar ganljiva in nenavadna zgodba o lesenem kipcu Sv. Alojzija, ki ga je italijanski oficir našel v porušeni šoli v Števerjanu in je skozi vso vojno služil kot neke vrste talisman ene izmed italijanskih topniških baterij. Vojake s kipcem vidimo na fotografiji iz leta 1916, ki sodi v zbirko Marca Salvagna; posnetek mu je daroval Giacomo Guglielminetti, stotnikov vnuk. Po čudežnem naključju je kipec vojno preživel in se nahaja pri potomcih omenjenega oficirja v Turinu. Potekajo pogovori, da bi se kipec ponovno vrnil na Goriško. Skratka, tudi v tej številki revije bo bralec našel marsikaj takega, kar bo pritegnilo njegovo pozornost in morda ponudilo odgovor na še odprta vprašanja. Revija je že v knjigarnah. V Gorici je na razpolago v Katoliški knjigarni na Travniku.