Luknja, presenetljiv film iz podzemlja

Med petimi italijanskimi filmi, ki so se pred desetimi dnevi na beneškem festivalu potegovali za zlatega leva, je tudi celovečerec Michelangela Frammartina Il buco (Luknja), ki si je zagotovil nagrado žirije. Bil je tudi eden izmed najbolj pričakovanih italijanskih filmov letošnje izvedbe festivala, predvsem med kritiki, saj velja triinpetdesetletni milanski režiser za enega najbolj perspektivnih avtorjev na novi domači filmski sceni, pa čeprav je bolj malo poznan širšemu občinstvu.

Frammartino je tudi za svoj tretji film izbral zemljo svojih prednikov, Kalabrijo. Vanjo je postavil zgodbo, ki jo je sicer težko definirati, saj je hkrati igrani film in dokumentarec. Tega je režiser posnel skoraj v popolni temi enega izmed najglobljih brezen v Evropi: v jami Bifurto, 683 metrov pod zemljo.

Frammartino, ki je tudi soavtor scenarija, pripoveduje o odpravi, do katere je prišlo pred šestdesetimi leti, julija 1961, ko se je skupina poznavalcev podzemlja z vlakom odpravila do Kalabrije. Jamarji, ki so na italijanski jug odpotovali iz Milana, so za sabo pustili mesto v polnem ekonomskem razvoju, ob prihodu v Kalabrijo pa so naleteli na kraje, od koder se je domače prebivalstvo množično odseljevalo na sever. Čudovito delujejo arhivski posnetki, ki dokumentirajo gradnjo palače Pirelli, tako imenovanega Pirellona, v središču Milana, v popolnem nasprotju seveda s pašniki in kmetijsko dejavnostjo, ki je bila takrat osrednji vir življenja v velikem delu zaostalega juga.

V Frammartinovem filmu, ki skoraj nima dialogov, a prepušča naravi, da zapolni dolge minute molka in tako sili k razmišljanju, je prav posebna odlika doprinos švicarskega direktorja fotografije Renata Berte, ki je v preteklosti že sodeloval z režiserji, kot so Godard, Chabrol, Rivette, Malle, De Oliveira, Gitai in Guédiguian.

Il buco

Italija, Nemčija in Francija, 2021

Režija: Michelangelo Frammartino

Igrajo: Leonardo Larocca, Claudia Candusso in Mila Costi

Ocena: ★★★ 1/2