»Nihče ne more mimo Kosovela«

Stanislava Chrobakova Repar je slovaška in slovenska avtorica, prevajalka, znanstvenica, urednica in založnica, ki piše v slovaščini in slovenščini. Magistrirala je iz filozofije in estetike, doktorirala na področju literarnih ved. Leta 2014 se je v okviru projekta, ki ga vodi Eige - European Institute for Gender Equality, uvrstila med ženske, ki navdihujejo Evropo. Lani je v Ljubljani prejela literarno nagrado Mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. Žirija jo je nagradila za bogato in vsestransko kulturno delovanje, posebej na področju književnosti, kjer je v slovenski kulturni prostor vnesla nov pogled na umetniško izražanje.

Žirija je izpostavila, da ste v slovenski kulturni prostor vnesli nov pogled na umetniško izražanje. Ali lahko nekaj več poveste o tem »novem pogledu«?

Strinjam se z definicijo neke slovaške raziskovalke, ki je moj pristop označila kot eksperimentalen, vendar še vedno vpet v mrežo eksistencialnih pomenov človeka-ženske. Jezik je tisti glavni junak mojih besedil; večjezičnost ga krepi na najbolj izpostavljeni točki - v območju nezavednega. Slovenska znanstvenica Renata Šribar je ob neki priložnosti izjavila, da vse, kar počnem, počnem tako radikalno odkrito, da se v slovenskem okolju zaradi tega ne bom mogla izogniti izločitvi. Toliko večje presenečenje je bila, vsaj zame, letošnja nagrada Mira. Prepričana sem bila, da bom na Slovenskem vedno mahala s praznimi rokami, sem pa bila pripravljena nositi to breme ...

Med drugim ste v slovaški jezik prevedli poezijo Srečka Kosovela. Zakaj prav Kosovel?

Nihče ne more mimo Kosovela, če želi doumeti moderno slovensko poezijo. To prevajalsko delo mi je bilo resnično v veselje, že zaradi Kosovelove nepremagljive pesniške vitalnosti, ki izžareva celo iz njegovih družbenokritičnih pesmi. Poleg tega, danes se nad Evropo spet mrači. In ta deček s svojo lucidno senzibilnostjo in ostrovidno nagajivostjo (spet) postaja aktualen, pa še kako!

Celoten intervju s Stanislavo Chrobakovo Repar izpod peresa Robija Šabca si lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.