Za vogalom varčevalni ukrepi

Generacijam, rojenim po letu 1973 oz. 1974, so starši pripovedovali o »nedeljah peš« zaradi naftne krize v začetku sedemdesetih let. Tiste generacije, ki smo te starše poslušali, smo pa mladim, rojenim recimo po letu 2006, razlagali, kako je Italija nekoč nastopala na svetovnih prvenstvih v nogometu. Če bomo o »magičnih nočeh« po eni strani po torkovem fiasku »azzurrov« v Zenici lahko še imeli »zgodovinska predavanja za mlade« do najmanj leta 2030, ko bo na vrsti prihodnje svetovno prvenstvo, po drugi strani tako mi kot mlajše generacije tvegamo, da bomo novo energetsko krizo tudi sami preizkusili na svoji koži in nam ne bo več treba poslušati pripovedi o njej.

Nekoliko upesnjena primerjava je seveda pretirana, z njo pa smo hoteli povezati torkovi novici. Polom nogometne reprezentance je seveda imel ogromen odmev, ki je v slogu latinskega reka panem et circenses oz. kruha in iger nekoliko zapostavil svarilo oziroma pismo, s katerim je Evropska komisija pozvala države članice Evropske unije k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati, kar je seveda vezano na vojno na Bližnjem vzhodu, ki so jo sprožili ZDA in Izrael.

»Varnost oskrbe EU ostaja zagotovljena, vendar moramo biti pripravljeni na morebitne dolgotrajne težave v mednarodni trgovini z energijo. Zato moramo ukrepati že sedaj in to moramo storiti skupaj,« je opozoril evropski komisar za energijo Dan Jorgensen.

V pismu je pozval, naj se države pravočasno pripravijo na zagotovitev oskrbe z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po nafti s posebnim poudarkom na prometnem sektorju, kot to svetuje Mednarodna agencije za energijo (IEA) v svojem večtočkovnem načrtu zmanjšanja porabe.

Kaj to pomeni? Bruselj vladam svetuje, naj razmislijo o ukrepih, s katerimi bi spodbudili ljudi, naj omejijo uporabo zasebnih prevoznih sredstev ter naj se »izogibajo nenujnemu letenju«. Med ukrepi navajajo tudi delo na daljavo ter zmanjšanje najvišje dovoljene hitrosti na avtocestah za 10 kilometrov na uro, ob tem seveda spodbujajo uporaba javnega transporta. Ne gre za drastične ukrepe, kot je bila prepoved uporabe vozil ob nedeljah v letih 1973 in 1974, je pa znak, da nas čaka vse prej kot enostavno obdobje. »Tudi če bi jutri prišlo do sklenitve miru, v bližnji prihodnosti se še ne bomo vrnili v normalnost,« je Jorgensen še zapisal v pismu.