Pordenon ali Pordenone

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan!

Že dlje časa se sprašujem, ali je prav Pordenone ali Pordenon. Pri nas smo vedno rekli, da gremo v Pordenon in ne v Pordenone. Lokalno najpogosteje zasledimo Pordenon brez e-ja. Je to pravilno ali ne? Res pa opažam trend v širšem slovenskem prostoru, da se krajevna imena manj prevajajo, tako da imamo izlet v Torino, obisk mesta Milano, Firenze in Napoli itd. Kaj porečete na to?

Slovenske variante italijanskih naselbinskih in nenaselbinskih lastnih imen ter tovrstna izvirna slovenska imena so velikokrat predmet identitetnih, narodnozavednih in političnih razprav, pri čemer laična, včasih pa tudi strokovna skupnost pozablja, da imamo vselej na voljo tehtna in v praksi preverjena jezikoslovna merila za odločitve o rabi določene različice, ko je teh več. SLORIjezik (in številni drugi jezikoslovci, ki so se v preteklosti in se še v sodobnosti ukvarjajo z jezikom Slovencev v Italiji) pa se zmeraj naslanjamo na jasno dogovorjena pravila ter skušamo na njihovi podlagi sproti zaznavati jezikovne zakonitosti, ko se raba spreminja, in jih razumljivo tolmačiti za uporabnike. Kakor v vseh kotičkih doslej se bomo torej tudi pri tej dilemi naslonili zgolj na moč argumentov.

Najprej preverimo informacije v normativnih priročnikih. O Pordenonu se slovarski del Pravopisa nedvoumno izreče, da je standardizirana (torej laično rečeno pravilna) raba Pordenone » Pordenona, pridevnik na -ski pa je pordenonski. Enako informacijo najdemo o Milanu in Torinu. Posvetili se bomo namreč zgolj tem trem italijanskim mestom, za katera se vam zdi, da bi jih morali vsaj delno podomačiti po enakem postopku z opuščanjem e-ja in delno spremembo osnove pri Torinu. Zakaj je ta raba priporočljiva in standardizirana, pa preverimo v Slovarju slovenskih eksonimov, sicer prosto dostopnem na portalu Termania. Termin eksonim pomeni podomačeno, poslovenjeno tuje zemljepisno ime. V tej zbirki obstoječih podomačenih zemljepisnih imen so geografi ob natančnem pregledu zgodovinskega in vsega razpoložljivega gradiva ter upoštevanju imenoslovnih (tudi mednarodnih) ter pravopisnih načel za npr. v besedilih pogostejša Milan ali Turin navedli naslednje informacije:

vrsta podomačenja: prevzeto drugotno originalno ime

status: nestandardiziran

priporočljivost rabe: manj priporočljiva raba

Pri etimologiji obeh podomačenih zemljepisnih imen pa so dodali še opombi, ki ponudita indic, kako je z rabo v lokalnih medijih in na sploh v zamejski skupnosti:

Piemontsko ime je Türin. Ime Turin je še vedno zelo živo med zamejskimi Slovenci na Tržaškem in Goriškem.

Ime Milan je še vedno zelo živo med zamejskimi Slovenci na Tržaškem in Goriškem.

Zdaj pa si oglejmo načela podomačevanja imen, ki nam bodo pomagala razumeti, zakaj jezikovni priročniki odsvetujejo rabo oblik Pordenon, Milan in Turin. Prvo splošno načelo se glasi, da naselbinska zemljepisna imena puščamo zapisana v izvirni obliki, saj bi slovenjenje lahko zameglilo pravi izvor krajev in ga uporabniki morda ne bi ustrezno prepoznali. Tudi v Jezikovni svetovalnici se lahko poučite, da o podomačevanju ne govorimo, če imamo že uveljavljeno slovensko ime (ta so navadno starejša, kot so Benetke, Reka, Pulj, Dunaj ipd.). Enako je z imeni na dvojezičnih območjih (Trst, Beljak, Celovec). V tem primeru govorimo o izvirnih slovenskih in ne podomačenih imenih. Milano, Torino in Pordenone pa v skladu z ugotovitvami naših geografov in jezikoslovcev ne sodijo v nobeno izmed obeh kategorij. Naj še dodamo, da so Firenze in Napoli v vprašanju napaka in izkazujejo predvsem nepoznavanje opisanih načel, ne jezikovnih trendov. Standardizirani, torej pravilni obliki sta že uslovarjeni kot Firence in Neapelj.