Postavljeno na glavo

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Opazil sem, da se v mnogih časopisih že od pomladi intenzivno pojavljajo fraze: vse se je obrnilo na glavo, zraslo nam je čez glavo, dobili so jih po glavi in še veliko podobnih primerov. Zanima me, koliko slovenščina dovoljuje, da kakšno tako frazo sami malo obrnemo in preuredimo. Sam vztrajam pri osnovnih oblikah, ker se bojim, da bi izpadlo, da se ne spoznam, a bi jih raje malo spremenil in naredil bolj izvirne.

Zahvaljujem se vam za pozornost, vesel bom vašega odgovora.

Frazemi so v časopisju sicer nekoliko manj priljubljeni, kot so bili v preteklosti, v koronačasu pa jih zopet pogosto zasledimo, in sicer predvsem negativno vrednotenjske, s katerimi želijo avtorji člankov dodatno podkrepiti svoje razmišljanje in vplivati na bralce. Ob glavnih izhodiščnih oblikah frazemov tako niso nič manj pogoste frazeološke različice, ki so lahko oblikoslovne (imeti v čast/časteh koga), skladenjske (ustreliti kozla -> streljati kozle), pretvorbne (postaviti kaj na glavo -> tukaj je vse na glavo postavljeno), še najbolj pa so zanimive take, ki vsebujejo fakultativne vsebine (manjka eno kolesce -> manjka eno kolesce v glavi) in sestavine (na vse kriplje/pretege; dobiti jih po glavi/buči; počivati/ležati/sedeti/spati/zaspati na lovorikah; kapo/klobuk dol).

V svojem vprašanju ste verjetno imeli v mislih bolj korenito prenovo frazema, ki bo imela še večjo ekspresivno moč in slogovni učinek. Nekaterim inovativnim primerom smo bili v tem času v medijih že priča: zgrinjajo se črni oblaki -> zbirajo se/zgrinjajo se/podijo se črni koronaoblaki; kronan osel -> koronan osel; krona ne bo padla komu z glave -> korona ne bo padla komu z glave. S takimi ustvarjalnimi posegi v frazem se lahko mirne duše poigrate in s tem izpopolnite avtorski slog, morda se kakšna posrečena prenovitev sčasoma celo ustali kot varianta frazema, za kar pa je seveda potrebno veliko število govorcev, ki tako obliko redno uporabljajo. Pregled korpusov kaže, da se raba v mnogih primerih celo bolj navezuje na frazeološke variante kot pa na glavno oz. izhodiščno obliko frazemov.

Navedli ste nekaj primerov z glavno sestavino glava, še nekaj jih iz Kebrovega Slovarja slovenskih frazemov v tabeli dodajamo tudi mi. Iz italijanščine prevedena oblika iti ven iz glave je sicer priljubljena, a primerna zgolj za lokalno rabo, v slovenskem prostoru pa se ne uporablja in ne razume. Želim vam, da v tem čudnem času ne bi izgubili živcev in bi bilo ob vas čim več takih, ki imajo glavo na pravem mestu.