Velika začetnica jedi in rastlin

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan,

ko sem se pred tedni končno odločila za obisk v tujini, sem hotela svojim gostiteljem prinesti tudi kako sladkarijo iz Slovenije. Na policah v živilskih trgovinah čez mejo me slovenske čokolade s čudnimi zelišči niso zares navdušile, potem pa mi je prodajalka svetovala Prešernove kroglice. Okusno in uporabno presenečenje, vendar se mi poraja vprašanje, če jih vedno pišemo z veliko začetnico.

Bonboniera oz. bomboniera ali povsem enakovredno celo bombonjera s čokoladnimi bonboni, poimenovanimi po slovenskem nacionalnem romantičnem simbolu Prešernu, je nedvomno uporabna pri obdarovanju tujcev, čeprav si v jezikovnem kotičku res ne smemo dovoliti preveč oglaševanja ... Prešernove kroglice, ki se vsaj v splošnem zgledujejo po avstrijski marketinški domislici z izposojo imena brezčasnega skladatelja, so v temelju znamka, ne pa poimenovanje jedi oziroma posladka. Z veliko začetnico bi jih načeloma pisali že zato, ker prilastek Prešernov tvorimo iz lastnega imena, po tem načelu bi zapisali tudi Mozartove kroglice z veliko. Še posebej, ko imamo v mislih »brend«, torej znamko.

Jedi in tudi slaščice v slovenščini pišemo z malo začetnico, tu ni veliko težav. Potica je lahko samo potica, gubanca je gubanca in žlikrofe bomo tudi v običajnih besedilnih okoliščinah pisali z malo. Dvomi nastopijo, ko imamo opravka z večdelnimi poimenovanji prehranskih izdelkov, ki so izpeljana iz lastnih imen. Tako bomo na primer kraško in blejsko rezino enako kot dunajski zrezek pisali z malo začetnico, saj to velja za vse pridevnike na -ski, ki smo izpeljali iz lastnih imen Kras, Bled in Dunaj. Kadar pa imamo opravka z delom takega poimenovanja, ki ima končnico -ev/-ov za moški spol in -in za ženski, se dvom uporabnikov slovenščine poglobi. Mozartove in Prešernove kroglice so namreč jed, torej bi pričakovali malo začetnico, vendar je poimenovanje izpeljano iz lastnega imena, torej priimkov dveh znamenitih srednjeevropskih ustvarjalcev, pravila nam torej velijo tudi uporabo velike začetnice. Pravopisci presojajo, da se moramo odločati po občutku, kako močno čutimo lastno ime v poimenovanju jedi. In dodajajo, da se sami pri tem nagibajo k veliki začetnici.

Podobna dilema se postavlja pri dvodelnih poimenovanjih rastlin, kot sta na primer v Dolini Glinščice prisotna Jacquinov bodičnik ali Tommasinijev petoprstnik. Tudi v tem primeru raba še niha oziroma jih nekoliko pogosteje zapisujemo z malo kot podobne primere jedi.

Toda potegnimo črto: oboje je prav, velika in mala začetnica. Le pri znamkah imamo bolj zvezane roke: tako slovenske lešnikove kot avstrijske marcipanove kroglice morajo biti z veliko.