Ko postane igra blazno resna stvar

»Zasvojenost z igrami na srečo se širi, ker je ponudba vedno večja. Na podlagi raziskav naj bi v zahodnem svetu zasvojeni z igrami na srečo predstavljali med 1 in 3% odrasle populacije. Zelo veliko je tudi "skritega hazardiranja" oz. ljudi, ki ne iščejo zdravniške pomoči. Med alkoholiki in narkomani je odstotek patološkega igranja na srečo še višji, okrog 6%, saj se pogosto odvisnosti kombinirajo. Tudi odvisnost od cigaret in hazardiranja sta večkrat povezani. Ni slučaj, da se igralnice pritožujejo, da so z zakonom o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih veliko izgubile.« Tako je povedal goriški psihiater Bernard Spazzapan, bivši primarij oddelka za zdravljenje odvisnosti SERT v Gorici in strokovni sodelavec novogoriškega Centra za zdravljenje odvisnosti, s katerim smo se pogovorili o problemu patološkega hazardiranja, ki se z zaskrbljujočo hitrostjo širi tudi pri nas. Industrija iger na srečo je v letu 2009 v Italiji zbrala 54,4 milijarde evrov, v iztekajočem se letu pa so Italijani vložili v hazard kar 60,8 milijarde evrov. Po lanskih podatkih vsak prebivalec Furlanije-Julijske krajine povprečno potroši za hitre srečke, loto, igralne avtomate, bingo, stave in druge igre 759 evrov letno, tu pa seveda niso vštete vsote, ki jih italijanski državljani zapravljajo v slovenskih igralnicah.