Denar je pomemben, a glavne so ideje

Igor Tuta je v ljubiteljski kulturi aktiven dobrih petdeset let. Zato ne čudi, da je pred tremi leti prevzel funkcijo deželnega predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev z namenom, da na čelu največje slovenske kulturne zveze v Italiji ostane samo en mandat. V torek ob 19.30 bo v openskem Prosvetnem domu 48. redni občni zbor in 7. kongres članic ZSKD, na katerem bodo volili tudi novo deželno vodstvo: če ne bo presenečenj, pa bodo za predsednika ponovno izvolili Tuto.
»Vodenje naših ustanov bi morali prevzeti mladi, starejši bi jim morali samo pomagati,« pravi predsednik in v isti sapi priznava, »da smo zadnja leta žal premalo skrbeli za kader, premalo vlagali vanj.« Na vidiku je nekaj imen, pravega predsedniškega kandidata pa baje niso našli. Marsikdo tudi želi, da bi dosedanji predsednik ostal še nekaj časa in pomagal izvesti načrtovano organizacijsko presnovo zveze, zato kaže, da bo Tuta v torek potrjen na predsedniškem mestu, na katerem pa bi lahko ostal le za krajše obdobje.
Kakšna pa je njegova ocena triletnega predsedovanja zvezi, v katero je včlanjenih 84 društev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega? V glavnem pozitivna, a z nekaterimi šibkimi točkami. »Vedno sem imel pred očmi, da je ZSKD, zaradi vloge, ki jo odigrava na področju jezika in kulture, naša osrednja kulturna ustanova. Ob tem pa tudi najbolj številčna, saj jo sestavlja 84 društev in okrog šest tisoč članov. Mislim, da jih niti športna zveza nima toliko.« Pred tremi leti si je zastavil tri cilje: ohraniti delovanje po društvih in ga po možnosti tudi izboljšati, prispevati h kulturnemu ovrednotenju slovenske skupnosti v obmejnem večjezičnem prostoru in spodbujati tesnejše sodelovanje med članicami iz vseh treh pokrajin, s Slovenijo in ostalimi zamejstvi. »Žal vsak najprej skrbi za svojo skupino, zanimanje za skupno delovanje je upadlo. Mislim pa, da je naloga ZSKD predvsem ta, da priporoča in spodbuja povezovanje. Nekatera društva so pozitivno odgovorila in so se na primer združila v pripravi praznovanj 8. februarja in 8. marca. Naše godbe, zbori in dramske skupine tudi redno sodelujejo na festivalih in tekmovanjih v Sloveniji, koroške in madžarske skupine se udeležujejo festivala v Mavhinjah ... Pogrešam pa večje sodelovanje ob meji: med društvi iz Gorice in Nove Gorice, iz Trsta in Kopra, med Opčinami in Sežano. Več stikov je recimo med Mirnom in Rupo, ali Nabrežino in Komnom, v Benečiji, zdi pa se mi, da nam za to zmanjkuje časa. Medtem ko bi morali skrbeti za to, da celotno naše območje zaživi tako homogeno ...«