Diktat, ki pa je osnova za mednarodne odnose

Pariška mirovna pogodba iz leta 1947 je bila za Italijo morda res diktat, vendar predstavlja danes osnovo za mednarodne odnose, prav tako je treba danes premoščati meje, ker je to edini pogoj za zagotovitev miru. To je bilo med drugim slišati na popoldanskem posvetu na temo Mirovna pogodba po sedemdesetih letih. Pravni, politični in diplomatski aspekti nekega diktata, ki ga je 8. aprila v veliki dvorani Trgovinske zbornice priredila Unija Istranov.
Ob predsedniku Massimilianu Lacoti in moderatorju generalu Silviu Mazzaroliju je svoje poglede posredovalo šest gostov in sicer docent mednarodnih odnosov na visoki poslovni šoli MIB Stefano Pilotto, izvedenec za ustavno pravo Giuseppe De Vergottini, bivša vladna podtajnika Miloš Budin in Roberto Antonione, bivši senator Stojan Spetič ter slovensko-italijanski geopolitični analitik, kolumnist in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser. Na srečanju je bilo med drugim slišati, da je bila pariška mirovna pogodba diktat, s katerim je Italija izgubila ozemlja, ki so ji bila draga, govorniki so se dotaknili tudi vprašanja opcij in položaja slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, ki je danes kolikor toliko dober, čeprav so Slovenci v Italiji bolje organizirani, Italijane v Sloveniji pa je ošibil eksodus.
Predvsem pa se je iz več strani poudaril pomen Evropske unije in njene ohranitve. Eu je poskus, da se izobnemo ponovitvi sporov, zato ne smemo ponavljati napak iz preteklosti spričo današnjega porasta nacionalizmov. Premoščanje meja je danes edini način za zagotovitev miru, je bilo še slišati na srečanju.