»V vietnamskih barih ljudje pijejo kavo, ki se ji reče sữa đá«

Po srečnem naključju smo prejšnji teden ujeli Alexa Skerlavaia. Intervju smo mu predlagali v ponedeljek. »V sredo grem že v Vietnam,« se je odzval in omenil državo, v kateri živi že deset let. K sreči je bil vmes še torek. Pozno popoldan sva sedla k mizici pred kavarno v Ulici Donadoni v Trstu, nekaj metrov stran od stavbe, kjer je bila nekoč osnovna šola Karla Široka. Skerlavai je na koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih kot eden zadnjih učencev obiskoval tisto šolo. Slovenščino je medtem pozabil. Zato sva se pogovarjala v tržaščini in s tem narečjem poleteli daleč v Azijo. Bilo je vroče. Skerlavai je srebal limetin sok.

Tokrat niste naročili kave, ampak če bi jo, katero bi?

V Trstu običajno naročam kapučino v kozarcu in mu ne dodam sladkorja. Tu v Trstu seveda dobiš kavo, ki jo pripravijo s kavnim aparatom. V Vietnamu je sistem priprave kave drugačen. Tam uporabljajo železni filter in mleto kavo, na katero zlijejo vrelo vodo. Nekateri sladkajo s kondenziranim mlekom.

Znano je, da je Vietnam velik izvoznik kave, a koliko je popijejo Vietnamci?

Vietnam je največji svetovni pridelovalec vrste robusta. To je vrsta kave nižje kakovosti. Vietnamci so veliko vložili v njeno pridelavo, sprva predvsem za instant kavo, toda danes robusto kupujejo mnogi znani proizvajalci za pripravo svojih mešanic. Po uživanju kave pa Vietnamci precej zaostajajo za drugimi državami. Na vrhu svetovne lestvice so Finci, med Azijci so najvišje uvrščeni Južnokorejci.

Če na slepo popijete dve skodelici, takoj prepoznate robusto in arabiko?

Jasno. Arabika je bolj kiselkasta. Opazil sem – v Milanu sicer, ne tu – da so zdaj precej razširjeni lokali »special tea & coffee« (kavarne s kavo in čaji najvišje kakovosti, op. ur.), kjer ponujajo 100-odstotne arabike iz vsega sveta. Mi smo navajeni na mešanice z recimo 60-odsotnim deležem robuste.

Če bi zdaj sedela v nekem vietnamskem baru, kaj bi pili ljudje okrog nas?

Kavo, ki se ji reče ... To vam moram napisati: sữa đá.

Kaj je to?

Prvo pomeni mleko, drugo led. Tam je zelo razširjen ta napitek s kondenziranim mlekom.

Zakaj imajo raje kondenzirano mleko?

Ker je robusta zelo grenka. Včasih, da bi imeli več zaslužka, robusto pomešajo z žitom, kokosom in drugimi »smetmi«. Pojavljajo se mešanice, ki imajo samo 30-odstotkov kave, ostalo pa niti ne veš, kaj je.

Ali večino svojega časa preživite v Hošiminhu?

Da.

Kaj vas je privedlo tja?

Podjetje Segafredo Zanetti mi je ponudilo delovno mesto v podružnici, ki so jo ravno odprli.

Pred tem ste že delali v sektorju kave?

Da, zmeraj za isto podjetje, a v Kambodži. Po dveh letih sem imel Kambodže čez glavo, vrnil sem se v Evropo, so mi pa takoj ponudili Vietnam.

Kakšne pa so zdaj razmere v Vietnamu?

S covidom se je hišica iz kart sesula. A dobri tuji investitorji so ostali, priložnosti za delo se še najdejo.

Je Vietnam primer države, ki je ubrala pot divjega kapitalizma z velikimi razlikami med bogatimi in revnimi?

Nihče ni lačen. Je pa res, da kdor ima denar, ga ima precej. Osnovne socialne pravice pa so zagotovljene, nosečnicam se na primer ni treba bati, da bi izgubile službo ali plačo. Osnovne delavske pravice so zagotovljene.

Je vietnamska vojna tema, o kateri se govori?

Ne. Starejši ljudje morda še kaj povedo, če jih kaj vprašaš, a mladi o tem sploh ne govorijo. Večina ljudi bi najraje pozabila na vojno. Vietnamci živijo brez zamer. Hitro pozabijo.

Torej ni kot pri nas ...

Ne. Berem na socialnih omrežjih o zahtevah in starih zamerah Istranov ... Tega v Vietnamu ni. Tam gledajo v prihodnost. Američani so jih bombardirali, a njih to ne zanima, hitro so pozabili.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.